Šoštanj – Želje po ureditvi prostora ob Družmirskem jezeru se udejanjajo. Idejni projekt je pripravil arhitekt Rok Poles. V njem je upošteval osnovno navodilo naročnika Občine Šoštanj – spoštljiv odnos do narave oziroma vsega tega, kar v tem prostoru že obstaja. Degradirano območje bo z ureditvijo dobilo povsem novo podobo, vsebino in uporabno vrednost. Ali kot pravi arhitekt: »Oživelo bo kot Feniks iz pepela, s sodobnemu bivanju prilagojeno vsebino in izgledom.« Tako kot je bilo že pri Tresimirjevem igrišču: »Osnova je bila zahteva, da nobeno drevo ne sme pasti. Podobno bomo ravnali tukaj. Vse bo podrejeno naravnim danostim prostora. Potke bodo šle okoli dreves …«.
Turistične, sprostitvene, rekreacijske in adrenalinske površine
Idejni projekt ohranja obstoječe kvalitete prostora in objekte – ribiško kočo, prostor za ribiške prireditve in tekme ob njej, kapelo … Na določen način se gradi sam iz sebe. Ker se bo v prostoru zadrževala večja množica ljudi, pa ga bo treba temu prilagoditi. »Najprej jih bo treba sprejeti, zanje urediti prostor za parkiranje. Parkirišča bodo ozelenjena, da bodo čim bolj prijazna uporabnikom. Od tam jih bomo po urejenih pešpoteh pripeljali v prostor, namenjen turističnim, sprostitvenim, rekreacijskim, adrenalinskim dejavnostim,« razlaga Poles.
Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki se bodo pripeljali z avtodomi. Zanje bo urejeno počivališče vključno z vso potrebno infrastrukturo in oskrbo ter objektom za upravnika, servisnim objektom, ki bo sestavljen iz modulov. »To bo omogočalo dodajanje elementov, če se bo to pokazalo za potrebno.« Prostor, kjer bi bil umeščen ta objekt, je osmišljen v obliki nekakšnega trga …
Prostor dopušča veliko možnosti
Prostor urejanja je velik in dopušča veliko možnosti. S tem projektom bodo uredili del krajine, pri čemer se želijo čim bolj približati razmišljanju krajinskih arhitektov. »Prostor gradimo z dvema materialoma, eden je fizični z uporabo betona, jekla, stekla, drugega predstavlja naravna substanca – drevesa, zelene stene, zeleni volumni, zelene ločnice. V tem primeru pač arhitekti gradimo tudi z rastjem, z zelenjem.«
Več v aktualni številki Našega časa (43), ki je izšla 30. oktobra.