Pod okriljem in na pobudo Zadružne zveze Slovenije je izšla obsežna monografija »Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856−1992)«, ki je plod dveletnega sistematičnega pregledovanja, zbiranja in analiziranja zgodovinskih virov o zadružništvu. Z monografijo Zadružna zveza Slovenije zaokrožuje obeleževanje 150-letnice zadružništva na Slovenskem. Avtorji monografije so strokovnjaki z Inštituta za novejšo zgodovino: dr. Žarko Lazarević, dr. Marta Rendla in dr. Janja Sedlaček. Urednica monografije je Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije.
Knjiga je dragocen in prvi celosten prikaz zgodovine zadružništva ter celovito obravnava dve epohi zadružništva: klasično zadružništvo v kapitalizmu in zadružništvo v socializmu po drugi svetovni vojni; vse do ponovne zakonodajne vzpostavitve klasičnega zadružništva v samostojni Sloveniji leta 1992. Ta zgodovina je na podlagi arhivskega gradiva prvič strnjena v znanstveno publikacijo. Njeno nadaljevanje po letu 1992, tretja epoha, na svoj prvi znanstveni zapis v tiskani besedi še čaka.
Nepredstavljivo je, kako so vizionarji tistega daljnega časa prenesli in ponesli zadružno misel med Slovence, v času, ko so novice z enega konca Slovenije do drugega potovale dlje kot potujejo danes dobrine z enega kontinenta na drugega. Zato knjiga ni samo zapis časa. Je tudi zgodba o ljudeh, ki so aktivno soustvarjali svoj čas, ne da bi se prepuščali toku zgodovine, in si prizadevali za napredek. Osvetli delo bratov Mihaela in dr. Josipa Vošnjaka, utemeljiteljev kreditnega zadružništva, ter dr. Janeza Evangelista Kreka, arhitekta zadružnega razmaha na prelomu 20. stoletja. V zgodovinsko ozadje umesti tudi delo številnih posameznikov, ki so v drugi polovici 20. stoletja znova postavljali temelje klasičnega zadružništva.