Igranje družabnih iger je ena izmed aktivnosti, ki privabi vse družinske člane, da se zberejo in skupaj počnejo nekaj zabavnega. Ob tem pa ponuja še veliko več, saj takrat osvojimo številne veščine na različnih področjih in se naučimo nečesa novega. Nekatere igre lahko igramo tudi sami, se potopimo v svet razmišljanja, logičnega mišljenja, kombinatorike in iskanja rešitev. Ob takšnih priložnostih smo vedno zmagovalci.
Učenje
Biti zmagovalec pa ni prvenstveni namen družabnih iger. Med igranjem družabne igre dobi vsak udeleženec možnost, da se skozi igro nevede nauči nečesa novega. Učenja tako na primer otrok ne povezuje z obvezno šolsko snovjo, ki jo mora usvojiti, temveč mu predstavlja izziv in motivacijo, da bo uspešno sodeloval pri igri od začetka do konca.
Kognitivni trening za možgane
Družabna igra spodbuja logično mišljenje, spomin in procesiranje vseh informacij. Igralec se koncentrira na to, kdo ima naslednjo potezo, kdaj mora sam narediti ključni korak, kakšna so pravila igre in kako bo prišel do cilja. Takšna igra med drugim lahko prispeva k razvijanju otrokove slušne in vidne pozornosti v predšolskem obdobju, kar ima pozitiven vpliv tudi na kasnejšo zbranost v šoli, prav tako pa spodbuja k razmišljanju in koncentraciji tudi odrasle udeležence.
Izboljšanje bralne pismenosti
Družabna igra je lahko didaktični pripomoček za učenje branja, predvsem otrokom iz prvih razredov osnovne šole. Navodila s posebnimi izrazi, s katerimi so podana pravila in ukazi, kako igro igrati, so lahko dobra iztočnica za spoznavanje smiselnosti napisanega, obenem pa izboljšujejo otrokov besedni zaklad.
Poučevanje matematične pismenosti
Veliko družabnih iger zahteva znanje računanja, upoštevanja količine, razvrščanja, prepoznavanja oblik, barv, operacij in razmišljanja, zato so dobrodošle v različnih obdobjih otrokovega razvoja. Matematično znanje, ki ga pridobi v nešolskem okolju na zabaven način, lahko prenese v vsakdanje življenje.
Komunikacijske spretnosti
Brez medsebojnega sodelovanja potek družabne igre ni mogoč, zato je to dober temelj, da igralci pri igri spoznajo, da ne morejo biti v vsem prvi, da ne more biti vedno eden v središču pozornosti in da timsko delo vodi k rezultatom. S tem, ko svoje misli udejanjajo, se soočajo z raznimi izzivi, iščejo rešitev za težavo, odstranjujejo številne komunikacijske ovire v drugačnih situacijah. Naučijo se poslušati in smiselno govoriti takrat, ko pridejo na vrsto.
Zdrava tekmovalnost
Zabavna tekmovalnost je hkrati tudi zdrava tekmovalnost. Otrok se nauči, da pri igranju družabne igre ni ključna zmaga, temveč dejstvo, da pri tem sodeluje in se trudi po svojih močeh in igra pošteno. Starši so mu lahko za vzgled, kako je treba ob porazu ohraniti mirne živce, vsi skupaj pa lahko delijo veselje in srečo ob uspešno odigrani igri.
Kakovostno preživet prosti čas
Preživeti čas tako, da družinski člani sedijo drug ob drugem, si zrejo v oči, se spodbujajo in navijajo drug za drugega, je v današnjem tempu življenja neprecenljivo. Redno srečevanje ob igranju družabnih iger kadarkoli in kjerkoli prispeva k pristnejšemu povezovanju med družinskimi člani različnih starosti. Ustvarijo prijetno vzdušje in se prepustijo pozitivni energiji.
Zmanjšanje stresa in sprostitev
Tako otroci kot starejši lahko ob zabavni aktivnosti odmislijo težave, ki jih pestijo, in se sprostijo. Z zmanjšanjem stresa preženejo bolečino, slabe misli in razpoloženje. Poveselijo se in uživajo v trenutkih, ki prikličejo vedrost in razigranost.
Izdelovanje iger za prosti čas
Ko se pripravljate na igranje družabnih iger, se lahko zabavate že prej – ko jih izdelujete. Eden takšnih ljudi je Jože Borštnar, ki živi v Silovi v KS Šentilj in smo ga na straneh Našega časa pred leti že predstavili.
Vseh sort del se loti in ne odneha, dokler mu ne uspe. Svoj čas je bil tudi krojač, od malih nog pa rad ustvarja z lesom. Kot rudar se je upokojil v najlepših letih, zato je imel še več časa za inovacije – seznanil se je z delom z računalnikom, tam pa odkril veliko snovi za ustvarjanje. Naredil je več miselnih iger, izziv za novo družabno igro mu je dal šah. Kako bi lahko 64 polj uporabil še za kaj drugega, se je spraševal.
Naredil je 63 oštevilčenih lesenih kock, ki jih postavimo znotraj okvirja. Prazno je eno mesto, ki omogoča, da sprva pomešane kocke razvrščamo tako dolgo, da si sledijo od 1 do 63. »To je na tisoče kombinacij in načinov in igro lahko igramo sami. Če imamo več plošč, lahko tudi tekmujemo med seboj, le vsi moramo imeti v začetku enako pomešane kocke s številkami,« Jože pove navodila za igro slepi zajček. Leta 2019 jo je predstavil v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija.
Naredil je tudi leseno blagajno, ki je zaklenjena s posebnim mehanizmom in vsakomur, ki jo dobi v roke, predstavlja zahteven izziv, da pokrov odpre. Jože je naredil še miselno igro, pri kateri je znotraj okvirja več deščic različnih oblik, skozi nizko odprtino na robu okvirja pa je treba s premikanjem višjih ploščic dobiti edino nižjo ploščico. »Jaz jo dobim ven v 78. potezi, v navodilih pa piše, da je potrebnih 85 potez,« razloži nič kaj obetavno za tistega, ki bi se dela lotil. Ali pač, saj je prav takšen trd oreh za možgane za marsikoga največji draž.