Ajda Valcl, uspešna režiserka, ki živi v Ljubljani in ima korenine v Velenju, sodi v generacijo mlajših in uveljavljenih režiserjev, ki v slovenski gledališki kulturi veliko prispevajo in obetajo. Ajda mojstrsko obvlada žanr klasične komedije. Na 31. Dnevih komedije je žirija za najboljšo predstavo oz. žlahtno komedijo razglasila ravno proletarsko komedijo Vse zastonj! Vse zastonj! Prešernovega gledališča Kranj, ki smo si jo lahko pred kratkim ogledali tudi v Domu kulture Velenje. Za žlahtno komedijantko je priznanje prejela Vesna Pernarčič, za žlahtnega komedijanta Jurij Zrnec, za žlahtno režiserko pa Ajda Valcl, ki smo jo povabili na pogovor.
Kakšen je bil vaš prvi vtis ob branju besedila?
»Da bo treba tekst skrajšati in prirediti. Celotna Fojeva komedija bi namreč na odru trajala kar slabe štiri ure (in kdo bi zdržal štiri ure smeha?), pa tudi nekateri deli, ki se nanašajo na politično-družbeni kontekst Italije v 70. letih prejšnjega stoletja, so bili za nas neuporabni. Zato sva besedilo z dramaturgom Markom Bratušem, preden smo začeli z vajami, precej priredila in skrajšala.
Je pa besedilo seveda klasika in izjemno duhovito že ob prvem branju, Dario Fo je mojster komedije. Predstava, ki smo jo postavili v Kranju, je zelo dobro sprejeta, ljudje jo radi gledajo, tega sem vesela, vesela pa sem tudi prejetih nagrad, ki so lepa potrditev skupnega dela. Nedavno smo v ljubljanskem SiTi Teatru postavili novo komedijo z naslovom Kar želiš, to dobiš, ki je prav tako v zelo kratkem času med publiko postala priljubljena. Da gledalci radi gledajo predstave, ki jih režiram, štejem za dosežek.«
Kako ste se lotili režije predstave Vse zastonj! Vse zastonj!?
»Komedijo Vse zastonj! Vse zastonj! Daria Foja sem poznala že prej, prvič sem jo v roke vzela na akademiji, potem pa mi jo je kot potencialni tekst za uprizoritev pred letom dni predlagal umetniški vodja kranjskega gledališča Jure Novak. Ob ponovnem branju se je takoj izkazala njena univerzalna komika, učinkoviti zapleti, situacije, liki, večkrat sem se ob branju glasno smejala, kar se ne zgodi pogosto. Takoj je bilo jasno, da gre za izjemen material. Dario Fo je (bil) mojster komedije, velik poznavalec commedie dell’arte, ki ni bil samo pisec, pač pa v prvi vrsti prekaljeni komik, igralec in režiser vseh svojih komedij, in ta njegova gledališka vsestranskost, prepletenost s prakso, se pozna v njegovih teksih. Vsi dialogi in situacije so pisane s precizno mislijo na oder, z mislijo na to, kako morajo učinkovati. V svoja besedila je Fo vključeval ne le besedno in situacijsko komiko, temveč tudi bogato paleto burleske, gagov, značajske komike, parodijo, preobleke, absurd in preobrate. Tak material je resnično užitek postavljati na oder.«
Cel pogovor v Našem času, št. 51, ki je izšel 21. decembra.