Vrbič je v knjigi zbranih pesmi napisal, da proučevanje Kajuha pravzaprav ni nikoli končano. »Žal mi je, da smo našli šele potem, ko smo že izdali knjige, razglednico, ki jo je Karli pisal mami v bolnico, da smo našli zbirko 25 pesmi, ki so bile založene, nedavno pa je Rok Poles odkril še eno luštno zadevo. Vedeli smo, da se je Karli skoraj utopil, ko je bil star 4 leta. To sem v svoji knjigi tudi zapisal, ampak sem imel ta podatek iz časopisa 20 let po vojni, neko pričevanje, ki morda ni bilo natančno. Rok Poles pa je v treh časopisih, od tega v ameriškem listu naših izseljencev in v Slovencu, našel kratek članek, v katerem piše, da je »štiriletni sin kinoposestnika Destovnika skoraj umrl, ko je padel v reko Pako, potem ko je šel po nekem predoru«, ki teče pod sedanjim Kajuhovim domom. Rešil ga je mesarski pomočnik gostilničarja Haukeja, ki je pral čreva. Zdaj zagotovo poznamo dva podatka: da se je to zgodilo 27. avgusta 1926 in da je že takrat v Kajuhovem domu bil kino,« razkrije zanimive podatke Vrbič.
Kot otrok nisem poznal Kajuhove veličine
Tudi Jože Krajnc, ki je v Knjižnici vodil pogovor z Vrbičem, ima poleg tega, da je kot kulturni delavec in igralec ob različnih priložnostih velikokrat recitiral Kajuhove pesmi, na predstavitvah knjig o Kajuhu bral odlomke ter sodeloval z velenjskimi gledališčniki, ko so uprizarjali javno bralno vajo njegove edine drame Mati, še osebni spomin na Destovnike: »Imel sem, lahko bi rekel srečo, da je bila mamina sestrična gospodinja v Kajuhovem hotelu in je ostala zelo dobra prijateljica s Kajuhovo mamo še tudi po vojni. Kot otrok sem se nekajkrat z njo srečal, a sem bil premlad, da bi si iz tistih pogovorov, pripovedi in tudi s fotografij, ki mi jih je dala s posvetilom in jih še zdaj čuvam doma, znal predstavljati veličino tega njenega sina.«
Tudi on ocenjuje, da smo obletnico Kajuhovega rojstva dostojno obeležili, sploh v lokalnem okolju. »Prireditve so bile zelo raznolike. Vsa pohvala gre Knjižnici Velenje ter podpori MO Velenje, Občini Šoštanj in vsem, ki so stali ob strani tem projektom, predvsem pa Vladu Vrbiču, ki je bil gonilna sila celotnega projekta,« ocenjuje Krajnc in upa, da je celotno dogajanje toliko odmevalo v domači in širši javnosti, da se bo Kajuhovo leto, s sporočilom, ki sta ga dajala njegovo delo in osebnost, nadaljevalo še v prihodnja leta.