Na govedorejski kmetiji Ročnik, po domače Potočnik, na kateri imajo v hlevu 140 do 150 glav goveda, se lahko pohvalijo s kravo rekorderko v oddaji mleka. Dayana 8 je prva krava v Sloveniji, ki je dosegla mlečnost 20.608 kg mleka v laktaciji in se je zdaj uvrstila med 10 najboljših krav v Evropi. Skupno je dala že 138.000 kg mleka.
»Če to pretvorimo v sir: za kilogram sira je potrebnih okoli 10 litrov mleka, torej bi iz njenega mleka pridelali 13.500 kolutov sira,« pravi gospodar kmetije Gregor Ročnik.
Dayano so jeseni predstavili v najbolj prestižni reviji o črno-beli pasmi krav mlekaric – nemški reviji Holstein International.
Kaj Ročnikom pomenijo ti podatki in predstavitev v tako prestižni reviji? »Pravijo, da smo Slovenci premalo ponosni na to, kar znamo in imamo. A pri nas smo res ponosni na Dayano, tudi zato, ker je zdrava, vesela, breja in upam reči, da bo še nekaj let srečna v hlevu,« je povedal Gregor, ki z ženo Marto, sinovoma Johanom in Davidom ter pomočjo staršev Jožeta in Terezije zelo uspešno gospodari na 36 ha veliki kmetiji v Zavodnju. Njihova kmetija je med tehnološko najnaprednejšimi pri nas.
Ko so julija kmetijo, eno od le petih v Sloveniji, obiskali evropski kmetovalci in strokovnjaki v okviru EU projekta Odpornost za prirejo mleka, so si posebej želeli spoznati Dayano. Danski predstavnik, iz njihovega osemenjevalnega centra, se je Gregorju predstavil kot kupec te krave. Z vprašanjem je presenetil gospodarja, ki tega namena nima, še bolj pa ga je presenetila ponudba v evrih – od 20 tisoč do 100 tisoč evrov. In zakaj je ne bi prodali? »Najprej ne vem, če bi 10 let stara krava preživela prevoz, poleg tega pa smo zelo navezani nanjo in nima cene,« je bil odločen Gregor. Dayanina vrednost je tudi v tem, da svoje kvalitetne lastnosti prenaša na potomce. Ima jih šest, od tega vrhunski hči in vnukinjo, sicer pa je povrgla bikce, še pove. Posebnost te vrste krav so zelo velike prsi, kar je pomembno za produkcijo mleka.
Pomembni so tudi »očetje«
Osemenjevanje takšnih krav vodi država in na leto je na voljo do pet uvoženih bikov. Če krava povrže bika, ga država odkupi za nadaljnje osemenjevanje. »Najboljši bik v tem času je Apač, ki prav tako prihaja iz našega hleva,« pove Gregor. V hlevu je na leto okoli 70 telitev, prodajo štiri bike na leto, krave pa zadržijo. V hlevu imajo tudi okoli 20 bikcev oziroma volov za pašo.
»Ko prodamo teličke, grem vedno pogledat, kam gredo, ker nam ni vseeno, kako bodo živeli naprej. Odraslih pa niti ne prodajamo niti ne kupujemo, ker je to zanje prevelik stres. Naša goveda so navajena na našo krmo, naš komfort, če pridejo v drugačen hlev, se to ne obnese.«
Ročnika stalo napredujeta, inovirata. Prijavila sta se na evropski projekt, da bosta s pomočjo sredstev uredila avtomatsko krmljenje krav s pomočjo elektrike od sončne elektrarne. »Glede na to, da imamo na naši kmetiji veliko sonca in nameščene sončne celice, bi veliko prihranili pri stroških za nafto, na času, povečala se bo ješčnost krav, saj bo avtomat krave krmil po potrebi. S tem bomo zmanjšali tudi ogljični odtis,« pravi Gregor in ob tem še zanika podatke o »škodljivosti« goveda v smislu izpustov ogljikovega dioksida. »Če je reja goveda takšna, kot je pri nas, da malo krav zelo veliko mleka. Toliko mleka kot da Dayana, bi dalo na primer deset krav,« je nazoren.
Ročnika se veliko izobražujeta, največ znanja predvsem glede krmljenja krav pa sta dobila v tujini. Že leta 2011 sta si na Švedskem ogledala robota za krmljenje krav, veliko znanja sta pridobila v Avstriji. »V Avstriji imava prijatelje kmete, s katerimi sodelujemo in izmenjujemo izkušnje. Vedno pravim: na sever se moraš iti učit, na jug pa na zabavo,« malo v šali malo zares sklene Gregor.