Začetek pustovanja v Šoštanju, ki je iz povorke preraslo v mednarodni karneval, sega v leto 1953, ko je v furmanski gostilni Pri Janezu v Lajšah šala privedla do pustne tradicije. Priljubljena gostilničarka Marija Sevčnikar je bila tako prijetna in prisrčna, da so jo vsi klicali »Janezova mama« ali »Janezka«. V tej dolini so jo poznali kot pravo gostinko, prirejala je veselice, vinske trgatve in različna druženja.
»Janezka« se je en dan šalila s furmanom Novakom iz Družmirja, da mu bo pripeljala nevesto na dom, če se do pusta ne bo oženil. »Če ti to nar›diš, ni problema,« se je strinjal furman. Tako je »Janezka« na pustni torek leta 1953 pripravila prvo pustno povorko, ki je potekala iz Lajš izpred gostilne skozi Šoštanj v Družmirje. Našemila se je v kavboja in zajahala konja, ki je na vozu vlekel dolgo in težko klado z »nosečo nevesto« (našemljen moški) in jo v sprevodu svatov odpeljala k furmanu na dom.
Od Lajš Pri Janezu do Glavnega trga v Šoštanju
Od takrat so redno prirejali pustne povorke. »Janezka« in organizacijski odbor so delali z veliko vnemo in veseljem. Dobivali so se v njihovi gostilni in dogovarjali za temo, ki bo spremljala prihajajoče pustovanje. Delali so prostovoljno in tudi sami pripravili kostume, pustno opremo, rekvizite ipd. Pustno povorko, ki je na pustni torek potekala od Lajš Pri Janezu do Glavnega trga v Šoštanju, sta v prvih letih sestavljala dva ali trije vozovi pustnih mask. Pozneje so se pridružili še traktorji, tovornjaki in motoristi.
Zanimanje za karneval je bilo veliko – trg je preplavila množica radovednih ljudi. Po povorki so se vrnili v gostilno, kjer so se veselili naprej. Naslednji dan, na pepelnico, so v Šoštanju uprizorili pokop pusta. »Janezova mama« je pustne sprevode pripravljala dobrih deset let, leta 1964 pa je pustovanje v Šoštanju pričelo prirejati Turistično olepševalno društvo Šoštanj.
Rodi se Pust Šoštanjski
Karneval so sprva prirejali na Trgu svobode v Šoštanju, po letu 1989 pa so ga preselili na Glavni trg. Poimenovali so ga »Pust šoštanjski«. Sodelovali so karnevalsko opremljeni vozovi ali motorna vozila. Pred zbrano množico so prebirali pustno kroniko, ki je osvetljevala aktualno šoštanjsko problematiko. Skozi leta se je karneval širil, organizacija se je okrepila, program in oblika sta postala obsežnejša in bolj pestra. S prepoznavnostjo se je večala potreba po oblikovanju specifičnega lika, s katerim bi Šoštanj predstavljal svojo pustno identiteto. Znameniti maski sta postali »Koš šoštanjski« in »Tresimir«. Za šoštanjski karneval so razvili poseben »avtopark« – sprevod motornih vozil, ki predstavljajo izbrano tematiko. S pustne tribune dogajanje spremljata in na šaljiv način komentirata voditelja Peter Klepetec in Diksipiksi. Za glasbo poskrbi uradni muzikant Kremenko. Po vsaki povorki sledi pustno rajanje, ki je bilo sprva v telovadnici Partizan, potem v Športni dvorani Šoštanj.
Leta 2006 je Turistično olepševalno društvo Šoštanj s Pustom šoštanjskim vstopilo v Federacijo evropskih karnevalskih mest – FECC, s čimer si je Šoštanj pridobil pravico do izmenjave skupin na karnevalih.