Mlekarna Celeia iz Arje vasi je največja mlekarna v državi in se ponaša z 81-letno tradicijo. Je v lasti 15 slovenskih kmetijskih zadrug, je prva in edina v državi, ki odkupuje seneno mleko. Letos je od več kot 600 kmetij z območja Savinjske in Šaleške doline (znova je uspela pridobiti delno količino mleka članov Koroške kmetijske zadruge) ter Celjskega in Kozjanskega odkupila skoraj 70 milijonov litrov mleka brez gensko spremenjenih organizmov. Konec minulega tedna je na priložnostni slovesnosti predala svojemu namenu prenovljeno lastno trgovino v Arji vasi, v kateri ponuja tudi izdelke lastnic – zadrug.
Presegli načrtovanih 76 milijonov evrov prihodkov
Z optimizmom se lahko ozrejo na leto, ki se izteka, pravi direktor mlekarne Vinko But. Povečali so namreč prodajo, izboljšali poslovanje in s tem presegli načrtovanih 76 milijonov evrov prihodkov. Na trgu so predstavili nove izdelke, med katerimi je eden od najbolj priljubljenih sirov na svetu ementalec. Njihovi izdelki so na policah pri več kot 900 poslovnih partnerjih v Sloveniji in v 13 tujih državah, med katerimi so najpomembnejše BiH, Hrvaška, Makedonija, Črna gora in Italija. Poleg trgovcev so njihovi največji kupci osnovne in srednje šole, domovi za ostarele in bolnišnice. Delež lastnih blagovnih znamk in proizvodnje za trgovinske blagovne znamke je skoraj izenačen.
Po Butovih besedah jim dvomestni indeksi rasti omogočajo uresničevanje pomembnih razvojnih naložb. Letos so za investicije namenili približno 600 tisoč evrov. Pridobili so sončno elektrarno, ki bo nadomestila 5 % porabe električne energije, in nadgradili čistilno napravo. V tehnološko posodobitev strojev, opreme za avtomatizacijo in digitalizacijo nameravajo v prihodnje vložiti od 2 do 3 milijone evrov, lotevajo pa se še projektov za energetsko sanacijo in prenovo pisarniških prostorov.
Za dejavnost se odloča vse manj mladih
Sogovornik zagotavlja, da so tudi aktiven zaposlovalec. Primanjkuje jim sodelavcev, zlasti na zahtevnih delovnih mestih. Mlekarna v tem trenutku zaposluje 209 delavcev, ki so – po njegovih zagotovilih – lani in letos prejeli v povprečju za 15 % višje plače. Na prste rok lahko preštejejo tiste, za katere je potrebno doplačilo do minimalne plače.
Na vprašanje, kako je »s plačami« njihovim proizvajalcem mleka, glede na to, da so običajno za kmete odkupne cene prenizke, za mlekarno pa previsoke, But odgovarja: »Trenutne napovedi za odkupne cene v prihodnjem letu so za kmete optimistične. Zaenkrat kaže, da bo povpraševanje po mleku večje od ponudbe, tako da pričakujemo, da se bodo odkupne cene gibale na visokih nivojih. Kljub višjim odkupnim cenam pa je čutiti bojazen, ali bo v prihodnjih letih dovolj mleka, saj se v Evropi za dejavnost odloča vse manj mladih.«
Ali inflacija in s tem višje cene mlečnih izdelkih spreminjajo kupne navade potrošnikov? Načeloma inflacija nima takojšnjega in neposrednega vpliva na nakupne navade potrošnikov, odgovarja sogovornik. »Če so dvigi cen posledica dvigov stroškov, je vpliv višjih cen manjši. Kupci so cenovno občutljivi in v večji meri dovzetni za akcijske ponudbe in znotraj želenih artiklov iz svoje košarice iščejo ponudnike, ki imajo v danem obdobju za te artikle nižje cene. Zagotovo so tudi dovzetni za alternativne artikle nižjih cen, ob tem pa se ne ozirajo veliko na razliko v kakovosti izdelkov. Ključno vprašanje pri tem pa je, koliko in v kakšni meri slovenski potrošnik preferira slovensko proizvodnjo visoke kvalitete in znak Izbrana kakovost Slovenija.«