Muzej Velenje zbira, dokumentira in predstavlja predmete in zgodbe dediščine lokalnega okolja. Še posebej so zanimive življenjske zgodbe prebivalcev Šaleške doline. Ena takšnih zgodb je tudi življenjska pot Štefke Mlinar, izučene mojstrice šivilje, ki je dolga leta šivala oblačila za družine v Velenju.
Štefanija Mlinar, z dekliškim priimkom Čekon, je bila rojena 14. decembra leta 1919 v Škalah, kjer je preživljala svoje otroštvo skupaj s sedmimi brati in sestrami in tam končala tudi osnovno šolo.
Leta 1935 je odšla v uk k Milici Štrbenk v Staro vas, ki je bila edina šiviljska mojstrica v Velenju. V uku je ostala tri leta in leta 1938 pridobila potrdilo o trajanju učenja. Ker se je približeval vojni čas in na razpolago ni bilo veliko dela, je kot edina izučena šivilja hodila na »štero«, opravljala je delo šivilje na domu. Šivala je, kar so ljudje naročili, večinoma oblačila za majhne otroke. »Štera« je po navadi trajala teden dni, za plačilo je bila običajno hrana. Imela pa je tudi nekaj naročil za »boljše« družine, med katerimi so bili hotelir Rak, Bianca Komorzynska z gradu Turn, katere želja je bila samo preprosto krojena obleka, material pa je bil dragocena svila. Ostale tržanke so blago za oblačila večinoma kupovale v trgovini pri Valenčaku, ki je imel na voljo zelo kvalitetno blago.
Naša žena in Modni list
Leta 1950 je odšla v obrtno šolo v Maribor. V istem letu je sledila poroka s Stanetom Mlinarjem, kmalu pa se jima je pridružila tudi hči Milena. Leta 1952 je opravila mojstrski izpit, na katerem je morala prikazati en šiviljski izdelek in mapo z risbami krojev in s tem pridobila obrtno dovoljenje. Prvo delavnico si je uredila v stanovanju na Tomšičevi cesti, kjer so z družino živeli. V tem času je začela uporabljati modne revije, bila je naročnica Naše žene in Modnega lista, v katerem so si stranke lahko izbirale različne modele.
Ker je stanovanje za mlado družino postalo pretesno, so zgradili hišo na Stanetovi ulici v Velenju, kamor so se preselili leta 1958 in kjer si je Štefka uredila šiviljsko delavnico. Pri njej so se obrti priučile tudi številne mlade šivilje. Uradno poklicno pot je sklenila leta 1978, ko je prenehala z obrtjo in se več posvečala ročnim delom, kvačkanju prtov in prtičkov. Zadnjo obleko je sešila leta 2010, črne barve, z ažurnim vzorcem.
Gradivo, ki sta ga Štefka Mlinar in njena družina podarili Muzeju Velenje, obsega šiviljske izdelke, šivalni stroj in ostale pripomočke in orodja za šivanje. Uvršča se v čas med letoma 1952 in 1975.