Ob alarmantnih poročilih iz več slovenskih pokrajin, zdaj tudi iz Zgornjesavinjskega podeželja, o povečevanju populacij živalskih zveri, ki so se namnožile v velike trope in si zato iščejo nova življenjska okolja, kar pozabljamo na druge, manj opazne živalske vrste. Ptice in plazilce, ki nas bolj ali manj obkrožajo.
Primer je iz urbanega okolja pod gozdnim parkom, »trim stezo« v naselju Gorica, ko sta se vsaj dva para sive vrane povsem zbližala stanovanjskim okoljem in je sobivanje za zdaj povsem korektno. Tudi redke gosposke srake so že prišle na oglede. Sobivanje z golobi po mestnih četrtih je vzdržno in skoraj neopazno, če se človek ne poglobi v njihovo »socialno« problematiko. Zaradi »bleščeče se« urbane gradnje z velikanskimi steklenimi površinami pa na žalost pogine velik delež koristnih ptic pevk, vrabcev, kosov idr., ki končajo življenja v steklu zaradi totalnega odboja svetlobe.
Ob dogodku, ki je pred dnevi začasno pregnal z domačega zelenjavnega vrta mojo »srčno vrtnarko«, pa se mi je odstrnila še druga predstava o »ne-varnem« življenju sveta pod našimi nogami. »Kača, kača je v solati … Jav!« Ko sem odnesel krasnega slepca, ki je v rodovniku plazilec iz rodu kuščarjev (Anguis fragilis) v njemu primernejši naravni ambient ob rob gozda, sem se zavedel, da je to zelo koristna žival prav v domačem vrtu. A sem mu zelo verjetno ponudil podaljšanje življenja, ker se med hišami naše ulice dolgočasi in preganja veliko zdolgočasenih mačk, celo najnevarnejših kun ne manjka, ki za razvedrilo ujamejo plazečega se, nebogljenega slepca.
Ob prestavitvi te skoraj polmetrske kačice v naravo je zavpila še bližnja soseda, »Jaaa, kaj vam pa je, dajte stran, ahtajte se, pa saj to je kača?! Joj, se mi pa res gravža …!« Ob tem bi dodal kot epilog le, da je v našem naravnem okolju prav malo strupenih kač, ki »ugriznejo« le, ko so napadene ali nehote pohojene in se počutijo ogrožene, smrtno strupenih pri nas ni. V prometu je vse več povoženih, naravne in vremenske razmere njihovi vrsti niso naklonjene, za povrh jih pa še po stari »dobri« navadi s koli potolčemo.
Te koristne, »molčeče« živali so naravni korektor naravnega ravnotežja in še vedno marsikje znak zdravega okolja. Od 11 vrst, ki živijo v naši deželi, so strupene le tri; modras, navadni in laški gad. Med ostalih 8 vrst, ki spadajo v družino gožev, sodijo smokulja, črnica, belica, gož, kobranka in najbolj znana belouška. Pustimo ta pisani plazeči se cvet pri življenju, v naravnem okolju pa se pazimo z zaščito udov in opreznostjo. Kot je slišati medicince, so daleč bolj nevaren in zahrbten sovražnik človeškega zdravja klopi, ki so v tem času najbolj dejavni, ko se strastno podimo po gozdovih za gozdnimi sadeži in ob gobarjenju. V svojem še vse prepogostem in škodljivem početju je morda največji »slepec«, žal, človek!