»Škale, ki jih ni več« je tretja razstava v Podhodu Pesje, takoj za razstavama »Nekoč so bile Preloge« in »Tisto Pesje, ki ga več ni« (poleg »Družmirje, bila je vas, zdaj je jezero«, ki je bila postavljena v Šoštanju). Gre za sklop štirih razstav, ki govorijo o izginjanju krajev ali dela kraja zaradi izkopavanja premoga.
Škale, ki so bile sprva verjetno najpomembnejše naselje v dolini, so sčasoma to svojo vlogo izgubile, zaradi izkopavanja premoga pa se je z leti popolnoma spremenil tudi zunanji videz tega naselja oziroma celotnega tega dela Šaleške doline. Velik del naselja Škale, skupaj s središčem vasi s cerkvijo sv. Jurija, je potonil pod jezersko gladino.
Centralna lega vasi je povzročila, da je v Škalah nastala prafarna cerkev sv. Jurija, ki je predstavljala eno najstarejših pokrščevalnih središč na slovenskih tleh. O njeni starosti pričata tako njen pravni status prafare kot njen patrocinij, saj je bil sv. Jurij znan borec proti poganstvu in so njemu posvečene cerkve ponavadi postavljali kot prve katoliške postojanke na posameznih še nepokristjanjenih območjih. Prav kmalu po nastanku prafarne cerkve v Škalah je verjetno nastal tudi grad Turn, vendar sta njegov nastanek in najstarejša preteklost povsem zavita v temo. Prvič se namreč grad posredno, z omembo prvega turnskega viteza, omenja šele leta 1251.
Škale – največje naselje v dolini
Po podatkih z začetka 19. stoletja so imele Škale natanko sto hiš in so bile po številu hiš največje naselje v dolini, po številu prebivalcev, ki jih je tu živelo 343, pa so bile na četrtem mestu. Upravno je Občina Škale v tem času sodila v velenjski okraj ali »kanton«, cerkveno pa je celotna Šaleška dolina sodila v Škalsko dekanijo. Leta 1952, ko so krajevne ljudske odbore ukinili, so dotedanji KLO Škale priključili k Občini Velenje. Med letoma 1955 in 1963 so vsi kraji nekdanjega KLO Škale spadali k Občini Šoštanj, po preimenovanju Občine Šoštanj v Občino Velenje pa so od leta 1963 v sestavu Občine Velenje oziroma od leta 1994 naprej v Mestni občini Velenje.
Leta 1835 so na škalskem griču zgradili novo kaplanijo in tedaj se je tudi šola preselila v del prvega nadstropja in tu ostala do leta 1949, ko so morali zaradi pokanja obeh stavb šolo v Škalah začasno ukiniti, otroke pa prešolati na druge osnovne šole.
Leta 1951 so krajani Škal na temeljih, na katerih naj bi zrasel nov zadružni dom, začeli udarniško in s prostovoljnimi prispevki zidati novo šolsko poslopje. V šolskem letu 1954/55 so v njem pričeli s poukom, a je tudi to poslopje nekaj let kasneje doletela podobna usoda kot stari šolski zgradbi na škalskem griču.
Škalski tajhti in ribniki
Škale so eden izmed krajev v Šaleški dolini, ki so zaradi izkopavanja premoga in ugrezanja tal najbolj spremenili svojo podobo. Razvoj premogovnika – nekaj časa se je med drugim imenoval tudi Erarjev premogovnik v Škalah pri Velenju – je tesno povezan s Škalami oziroma s propadanjem tega naselja, saj so se že po letu 1892, ko se je proizvodnja premoga ustalila, začela pojavljati prva ugrezninska jezera.
Prvo večje jezero, ki so ga imenovali »Kališnikov tajht«, je nastalo leta 1895. Leta 1919 je začel nastajati »Špičkov ribnik«. Ime je dobil po jamskem upravniku Jaroslavu Špičku, ki je stanoval v hiši nad ribnikom. Na tem področju je kasneje nastalo Turistično jezero, danes pa se to jezero imenuje Škalsko jezero.
Leta 1925 je začelo nastajati tudi Plevelovo jezero, ki se danes imenuje Velenjsko jezero. Ime je dobilo po domačem imenu kmetije (lastnik kmetije je bil Gregor Meh), ki se je razprostirala med jaškom Škale in škalskim hribom. Pri urejanju ugreznin v Škalah so našli tudi ostanke mastodonta – prednika današnjega slona.
Sv. Jurij je padel
Po koncu 2. svetovne vojne so z izkopavanjem premoga v smeri proti Škalam nadaljevali. Že 27. julija 1947 je ministrstvo za industrijo in rudarstvo izdalo odločbo o evakuaciji cerkve sv. Jurija. Pokanje stavb se je nadaljevalo, 27. septembra 1951 so že močno nagnjeni in deloma pogreznjeni stolp cerkve minirali, in to je pomenilo dokončni propad nekdanjega središča Škal.
Mnogi Škalčani so morali zaradi ugrezanja zapustiti stoletna ognjišča in se preseliti v druge dele Škal, v druga naselja v Šaleški dolini ali izven nje. Leta 1976 so poleg novega škalskega pokopališča zgradili novo cerkev, posvečeno sv. Jožefu, 21. avgusta 1977 so v Škalah dobili nov otroški vrtec ter 28. junija 1987 dom krajanov in gasilski dom. 25. junija 1989 je bilo v Škalah svečano odprtje novega, že tretjega središča Škal, pomaknjenega ob rob ugrezninskega območja, kjer je poleg doma krajanov, gasilskega doma in športnega igrišča svoj prostor našla tudi osnovna šola s telovadnico.
Damijan Kljajič