Novinarski kolegi s portala Necenzurirano pišejo o tem, kako je velenjskemu podjetniku uspelo na varno spraviti za več deset milijonov evrov premoženja.
Tomaž Ročnik je bil še pred desetletjem eden izmed najbogatejših Slovencev. Revija Manager je vrednost njegovega premoženja ocenjevala na 48 milijonov evrov, obvladoval pa je mrežo gradbenih podjetij, pekarn in nepremičninskih družb. Spletel jo je s pomočjo Probanke, ki jo je ustanovila in vodila njegova sestra Romana Pajenk. Bankrot Probanke leta 2013, ki se je končal z njeno nadzorovano likvidacijo, je bil velik udarec za Ročnikov imperij. Več njegovih podjetij je končalo v stečaju, doletelo pa ga je več odškodninskih tožb in kazenskih postopkov. Prejšnji teden je bil na višjem sodišču pravnomočno obsojen na dve leti zaporne kazni zaradi oškodovanja pekarske družbe Klasje Celje. Njen stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je proti Ročniku vložil štiri milijone evrov vredno odškodninsko tožbo. Zahtevek je pozneje prodal Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki.
Ročnik, ki bo kmalu dobil poziv za na prestajanje zaporne kazni, je premoženje rešil pred upniki in zasegom. Glavnino ga je prenesel na sorodnike ali pa ga dodatno zavaroval.
Kaj vse obvladuje velenjski podjetnik?
V uredništvu necenzurirano.si so v zadnjih dneh analizirali mrežo podjetij in drugo premoženje, ki ga obvladuje Ročnik. Našli so več kot 20 podjetij, ki so imela konec leta 2021 po podatkih ebonitete.si za okoli 62 milijonov evrov sredstev, skupaj pa so ustvarila kar 59 milijonov evrov prometa. Med njimi so podjetje Toming Inženiring, SGP Kograd Igem, Kograd Igem, Taimana, družba za urejanje okolja PUP Velenje, družba Stroj iz Radelj ob Dravi.
Omenjena podjetja prinašajo več kot dovolj premoženja, da bi lahko Ročnik z njim poplačal DUTB in morebitne druge upnike. Toda pomemben del vsaj uradno ni več v njegovi lasti. Podjetja danes lastniško obvladujeta sin Zoran in hčerka Zala Ročnik. Kako je Ročniku to uspelo?
Že spomladi 2014, pol leta po začetku likvidacije Probanke, ki ji je sledil še finančni zlom njenih “satelitov”, se je na lastniških deležih v Ročnikovih podjetjih pojavila hipoteka za zavarovanje pet milijonov evrov visokega posojila. Vpisala sta jo Zoran in Zala Ročnik. To bi moralo pomeniti, da sta očetu posodila vsak po 2,5 milijona evrov. “Ne, nič mi nista posodila, gre za čisto osebno zadevo, stvar je povezana z mojo ločitvijo in tega ne bi razlagal,” je takrat medijem pojasnjeval Tomaž Ročnik.
Ista hipoteka je še danes vpisana na lastništvu podjetja Stroj. Iz neznanega razloga pa je bila konec leta 2020 izbrisana na lastniškem deležu v podjetju Fortis 3000, prek katerega velenjski podjetnik obvladuje SGP Kograd-Igem in Kograd Igem.
Priložnost je šest mesecev pozneje izkoristila slaba banka in na delež vpisala svojo hipoteko. Prek okrožnega sodišča v Celju je zahtevala in dosegla vpis začasne prepovedi prodaje ali obremenitve na nepremičninah in podjetjih. Upravni odbor slabe banke je takrat še vodil Robert Rožič.
Zavarovano družinske posestvo
Zaenkrat pred upniki ostaja zavarovano družinsko posestvo v Šoštanju. Na njem je že od leta 2013 vpisan 500.000 evrov visok zemljiški dolg, ki je bil takrat priljubljeno orodje za zaščito nepremičnin pred državo in drugimi upniki. Pri njegovi ustanovitvi se namreč izstavi zemljiško pismo, za katerega upnik ne more vedeti, v čigavih rokah je. Če ga je lastnik nepremičnine skril v trezor, upnik ne more vložiti tožbe za ničnost fiktivnega zemljiškega dolga. Pozneje je država zemljiški dolg prepovedala in upnikom olajšala možnost zasega nepremičnin, ki pa so jo izkoristili le redki.