kal tradicionalni Poslovni espresso, ki se ga je udeležila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, ki je predstavila njihove največje izzive. »Gospodarska zbornica Slovenije ima 173-letno tradicijo delovanja in predstavlja pomembno stanovsko organizacijo, ki naslavlja izzive tako na lokalni kot na državni ravni, po regijah in po panogah. Naš cilj je zagotoviti primerljivo konkurenčno poslovno okolje za vse člane, kar pa lahko dosežemo le s široko podporo in povezovanjem vseh akterjev v gospodarstvu.«
Kako GZS uveljavlja interese svojih članov in kateri so ključni dejavniki za uspeh?
»Gospodarska zbornica deluje kot steber socialnega dialoga, zagovarja interese svojih članov na področju zakonodaje ter spodbuja raziskave, razvoj in inovacije. S pomočjo strokovnih skupin, regijskih in panožnih zbornic ter aktivnega sodelovanja članstva uspešno naslavljamo gospodarske izzive. Ključno je, da delujemo enotno in se osredotočimo na skupne cilje. Če poskušamo izzive prepoznati na istem imenovalcu in jih nato reševati v okviru bolj primerljivega konkurenčnega poslovnega okolja, in to na več ravneh, ne le posamično, bo rezultat verjetno veliko boljši. Gospodarska zbornica deluje kot steber socialnega dialoga, zraven pa spada vsa zakonodaja.
Po drugi strani zajema zbornica tudi vso zakonodajo na področju raziskav, razvoja in inovacij. Gospodarske izzive naslavlja s svojim članstvom, s strokovnimi skupinami ter z regijskimi in panožnimi zbornicami. Prizadeva si za povezovanje vseh akterjev, ki delujejo v gospodarstvu. Čeprav obstaja več delodajalskih organizacij, je ključno, da se združimo in skupaj delujemo za izboljšanje družbe.«
Menite, da bi bilo obvezno članstvo v zbornici koristno za uveljavljanje interesov gospodarstva?
»Mislim, da članstvo ni nujno potrebno. Država bi morala prepoznati vlogo gospodarske zbornice kot podpornega okolja, ki opravlja naloge za celotno gospodarstvo, čeprav jih financira članstvo. Za svoje delo se trudimo pridobiti finančno podporo države, saj smo ključni pri oblikovanju podlage za zakonodajo. Z dobrim delom in povezovanjem člani prepoznajo vrednost zbornice, kar je ključno, saj danes v družbi to pogosto manjka.«
Kako sodelujete s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico?
»Ko sem prevzela vodenje, sem si postavila slogan Mi skupaj smo gospodarska zbornica, ki izraža moje prepričanje o povezovalni vrednosti organizacije. Ljudje, kot je Rok Plankelj, osebno predstavljajo motiviranost in povezovalnost, ki ju gospodarstvo potrebuje. Skupaj z 12 podobnimi direktorji in direktoricami to uresničujemo, saj iz regij prihajajo pomembne vsebine, ki jih lahko panožno dodeljujemo strokovno in učinkovito. Kot prvi človek zbornice se trudim biti odprta in povezovalna, kar dokazujem s svojo prisotnostjo v različnih regijah in panogah ter s konkretnimi obiski podjetij.«
Govorili ste o energetski krizi in zelenem prehodu. Kateri izzivi nas čakajo?
»Če želimo preiti na bolj zeleno pot, nas bo to stalo več, a ne smemo odnehati. Ne smemo dovoliti, da bi industrija, ki je svojo nalogo v smislu okoljskih prizadevanj že opravila, izginila zaradi visokih cen energije. Znašli bi se lahko v paradoksalni situaciji, ko bi uvažali izdelke z višjim ogljičnim odtisom. Zato je nujno, da se odločimo, v katero smer se bomo odpravili. Mislim, da je trenutna politika Evropske unije tu zgrešena, saj zaradi parcialnih interesov izgublja kompas.«
Cel pogovor je na voljo v Našem času, št. 9, ki je izšel 29. februarja 2024.