Stopamo v drugi mesec leta. Februar je edini mesec, ki ima manj dni kot drugi meseci. Po navadi 28, v letošnjem prestopnem letu pa dan več. To dodatno, prestopno leto, je dodano zato, da se ohrani sovpadanje koledarskih dni z gibanjem Zemlje okoli Sonca. Beseda “februar” izhaja iz latinske besede “februarius”, ki se nanaša na rimsko praznovanje čiščenja, imenovano “Februa”. Ob tem praznovanju so Rimljani očistili svoja mesta. Izvirno slovensko ime zanj je svečan, saj naj bi bil to čas, ko so se povsod lesketale sveče. V zadnjih milih zimah je to že bolj redko, a nizke temperature gotovo še niso rekle zadnje besede.
Naši predniki so februarja sekali drevje
Druga stara imena so sičan, svečnik, sičnjek, svičan, süšec, mali mesec, dežnik, talnik, poznozimec, drugnik in drujnik. Led in mraz sta bila zaščitni znak tega temnega zimskega meseca. Ker je potreboval še vedno dodatno spodbudo luči, so bile v tem času prisotne tudi sveče iz voska. A najprej naj ne bi bil svečan, temveč sečan, saj je oznanjal čas, ko so naši predniki pozimi sekali drevje.
S svečnico se končuje božični čas
Praznovanje svečnice 2. februarja je povezano s spreminjanem letnih časov. Rimljani so v začetku februarja prirejali sprevode z gorečimi baklami in tako »hiteli k svetlobi, Soncu po zmagi ob zimskem kresu na pomoč.« Pripravljali so mlince iz zrnja, s katerimi so počastili začetek rasti nove letine. Danes ime svečnica izhaja iz tradicionalnega blagoslavljanja sveč po cerkvah. Obhaja se 40 dni po božiču, gre za krščanski praznik in spomin na dan, ko je Marija prvič prinesla Jezusa v judovsko cerkev in ob tem opravila tudi obred čiščenja po porodu. Po starem običaju se na ta dan pospravijo jaslice in s tem se konča božični čas. Na praznik sveč v cerkvah tudi blagoslavljajo sveče, verniki jih nato hranijo vse leto, da varujejo hišo pred strelo.
S svečnico so povezani mnogi vremenski pregovori: Če je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša, in pa Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, hujša zima in dobra letina nastane. Kadar pa je svečnica oblačna, kmetica ne bo lačna.
Pust, pust, krivih ust
Kdaj je pust? To je vprašanje, ki si ga vsako leto radi postavljamo znova in znova. Datumi se namreč spreminjajo, saj je pust odvisen od datuma velike noči. V tem lahko prepoznamo spomin na lunarni koledar naših prednikov. Ob prvi pomladni luni je velika noč, 40 dni pred veliko nočjo je pepelnična sreda, dan pred pepelnično sredo pa je pust, ki zimo »spremeni« v zgodnjo pomlad. Letos nas bo pustni torek pozdravil 13. februarja. Veseli sprevodi z maskami so zahvala za novo leto, ki prinaša ponovno rast sonca, daljši dan ter več svetlobe in toplote.
Zaljubljeni Valentin prinaša ključ od korenin
Valentinovo so v spremenjeni obliki obhajali že v poganskih časih. V starem Rimu so prirejali nekakšne ljubezenske loterije: fantje in dekleta so v poseben vrč ali glinenasto posodo vrgli liste in trakove s svojimi imeni. Fant je nato izžrebal ime dekleta, ki je postalo njegova spremljevalka. V letu dni se je med izžrebanci lahko vnela ljubezen, ki se je marsikdaj končala s poroko.
Krščanski duhovniki so v Rimu t. i. ljubezensko žrebanje prepovedali in konec 5. stoletja je papež Gelazij 14. februar določil za god sv. Valentina. Ker je mučenec Valentin pred usmrtitvijo nekdaj slepi deklici pustil sporočilce, na katerega se je podpisal »Tvoj Valentin«, so to kasneje razglasili za prvo valentinovo voščilnico.
Sicer pa je Valentin po kmečkem koledarju znanilec pomladi, zato so na ta dan kmetje začeli z delom na zemlji. Svet’ Valentin naj bi dal ključ od korenin.
Vinogradniki režejo cepiče, čebelarji preverjajo čebele
Vinogradnik nareže cepiče in jih shrani v zračni kleti v nekoliko vlažnem pesku. Če je vreme lepo in se ne boji pozebe, lahko začne z obrezovanjem. Letos so temperature v zgodnjih jutrih še precej pod ničlo, zato trta še počiva. Enega največjih praznikov spomladanskega obrezovanja trte vsako leto priredijo v Mariboru, ko nastopi obrezovanje več kot 400 let stare vinske trte. Cepič stare trte pa je doma tudi v Šmartnem ob Paki.
Z delom pričnejo čebelarji. Navadno čebelnjak prestavijo tja, kjer bo vse leto, in preverijo, v kakšnem stanju so čebele. Neodvisno od vremenskih razmer začne matica v panju nesti jajčeca, za valjenje zalege je potrebna višja temperatura, 35 stopinj.
Kateri datumi napovedujejo vreme?
Poleg vremena na svečnico je bil pomemben godovnik Matija. Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje in pa Sveti Matija led razbija. Če ga ni, ga pa naredi. Preveč pomladno vreme v februarju ni zaželeno: Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj in pa Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
V februarju je zima začela izgubljati svojo moč. Eden izmed rekov pravi: Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se bo potil obraz. Gobarji morajo biti pozorni na vreme na Polono (9. februarja): Če se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.
Dan se je že konkretno podaljšal. Svetel del dneva traja že dobrih deset ur. A sneg, ki smo ga letos tako čakali, v večjem delu še pokriva zemljo. In prav je tako, saj je zima še vedno tu. Zemlja se bo dodobra napila, smučarji in sankači v hribih se bodo naužili zimskih radosti, šolarji čakajo zimske počitnice, nato pa bomo vsi z nestrpnostjo stremeli proti pomladi. Prvi znanilci so telohi, trobentice in zvončke, ki bodo naznanjali, da do toplih dni ni več daleč.
Posebni datumi v februarju
- 2. februar: svetovni dan mokrišč
- 4. februar: svetovni dan boja proti raku
- 8. februar: slovenski kulturni praznik in svetovni dan varne uporabe interneta
- 11. februar: svetovni dan bolnikov in evropski dan številke za klice v sili 112
- 13. februar: pust
- 21. februar: svetovni dan materinščine
- 29. februar: mednarodni dan redkih bolezni