Ribiška družina Mozirje, ki deluje od leta 1955, gospodari z življem v dveh rekah v Zgornji Savinjski dolini: v Savinji (od letuškega jezu do mosta v Grušovljah) in v Dreti (ribolovna je do Krope) v Občini Gornji Grad. Zaradi posledic vodne ujme od sredine prejšnjega meseca izvaja na svojem več kot 17 kilometrov dolgem ribolovnem območju monitoring. Muharjenje po pravilih in sistemu ujemi – pusti bo potekalo do 30. novembra, ulov sulca pa po istem sistemu od 1. novembra 2023 do 14. februarja prihodnje leto. V Dreti in Savinji v tem času lahko s posebno dovolilnico in brezplačno karto lovijo le člani družine, enaka pravila veljajo tudi za lov sulca, le da bo treba za karto odšteti 10 evrov. Za goste, tudi tujce, ni mogoča nobena vrsta ribolova.
»Do nadaljnjega bo ribolov na našem ribolovnem območju bolj lov za dušo pravega ribiča kot kaj drugega. Prvotno smo se člani upravnega odbora mozirske ribiške družne odločili, da bomo ribolovni revir Drete in Savinje zaprli za ribolov z letnimi dovolilnicami, prav tako za turizem, a smo se kasneje na priporočilo Zavoda za ribištvo Slovenije in Ribiške zveze Slovenije odločili za monitoring življa v obeh rekah. Na takšen način bomo poskušali pridobiti čim več informacij o stanju voda in življa v njih po avgustovskih poplavah, da bomo vedeli, kako in kaj ukrepati,« je pojasnil predsednik ribiške družine Milan Kojc.
Ribiči bodo namreč morali na dovolilnico vpisati vse podatke: datum in kraj ulova, kaj so ujeli in nato izpustili, stanje voda in nabrežin, sledi vider, čapelj, kormoranov … Dovolilnice bodo z vsemi podatki morali vrniti še isti dan v ribiški dom ali izdajatelju dovolilnice osebno. »Posledice katastrofalnih avgustovskih poplav so katastrofalne tudi za našo ribiško družino. Škodo smo ocenili na 200 tisoč evrov. Voda je namreč povsem zalila prostore naše družine, deroči reki pa sta »odnesli« živelj in hrano zanj. Mimogrede, vsako leto vložimo v reki vsaj 2 toni rib, v jezero Gaj pri Mozirskem gaju pa prav tako blizu 2 toni. Posledice, tako materialne kot finančne, bodo dolgoročne, saj sanacije ni mogoče izvesti v zelo kratkem času, pa tudi ribe dosežejo zahtevano velikost za ulov vsaj po treh letih od vložitve v reko. Vlaganja pred spomladjo prihodnje leto so nesmiselna, ker intervencijski ukrepi na rekah še potekajo. Tudi ko se bodo stvari dokaj normalizirale, vseh težav še ne bomo odpravili. Še najbolj bodo te izrazite na področju turizma, ki predstavlja za našo družino pomemben vir prihodka. Tujci z nakupom kart namreč pokrijejo stroške vlaganj rib v reke in jezero.«
Monitoring izvajajo slab mesec dni. In kaj kažejo prvi rezultati? Glede življa in stanja reke Drete so lahko optimistični, pravi Kojc. Zbrani podatki namreč niso tako katastrofalni, kot so jih glede na posledice vodne ujme predvidevali. Žal pa tega ne morejo trditi za stanje življa v Savinji. »Podatki zanjo niso tako verodostojni, ker so ribe zaradi hrane, ki jo je narasla Savinja odnesla, lačne in zaradi tega bolj prijemajo. Poleg tega se na reki izvajajo in se bodo še kar nekaj časa številni sanacijski protipoplavni ukrepi. Voda je zaradi del kalna, ribe pa v stresu, saj jim takšna voda zaliva škrge. V prihodnje nas čaka res veliko, veliko dela, a verjamemo, da nam bo skupaj uspelo povrniti stanje življa v naših vodah v stanje pred poplavami,« je še dejal Milan Kojc.