Kakšni so načrti države glede Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj?

Na 16. redni seji Državnega sveta Republike Slovenije je vprašanje za Vlado RS in ministrstvo za finance o načrtih Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) glede obratovanja TEŠ in Premogovnika Velenje (PV) postavil tudi državni svetnik in župan MO Velenje Peter Dermol. V zadnjih tednih se je v medijih namreč pojavljalo veliko informacij o morebitni izločitvi PV in TEŠ iz skupine HSE ter nazadnje celo o predčasnem zaprtju obeh šaleških energetskih družb, kar bi bilo v nasprotju z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 13. 1. 2022. O dogajanju v HSE je v medijih izjavo podal tudi predsednik vlade, in sicer je povedal, da »se pripravlja scenarij zaprtja ali pa radikalnega znižanja proizvodnje že v prihodnjih treh letih«. »Pričakujemo konkreten odgovor na vprašanje, kakšne so namere države v zvezi z zapiranjem premogovnika in termoelektrarne oz. izločitvijo termodivizije iz skupine HSE in prenosom na novo družbo,« je povedal Dermol.

Veliko več vprašanj kot odgovorov

V razlogih za vprašanje piše, da vse medijske špekulacije povzročajo tako v slovenskem prostoru kot tudi v Šaleški dolini veliko zaskrbljenosti in negotovosti. »Po eni strani se odpirajo vprašanja o energetski samozadostnosti Slovenije pri oskrbi z električno energijo ter posledičnem višanju energetske odvisnosti od zunanjih, globalno nepredvidljivih, energetskih virov oz. trgov, po drugi strani o vplivu na končno ceno električne energije na trgu, ogrožanju konkurenčnosti gospodarstva in dvigu cen električne energije, po tretji strani pa o socialni varnosti zaposlenih v šaleški energetiki ter oskrbi s toplotno energijo v Šaleški dolini. Vsa takšna in podobna vprašanja so rezultat nedorečene energetske politike v Sloveniji. V medijih se omenja celo možnost predelave termoelektrarne v sežigalnico ali scenarij, da bi lahko premogovnik in termoelektrarno začeli zapirati že leta 2026 ali 2027.«
Jasno je, da je upravljanje energetskih družb v pristojnosti Slovenskega državnega holdinga, ki je v Letnem načrtu upravljanja za leto 2024 predvidel pripravljavske aktivnosti, vezane na izločitev. Izvzeti del naj bi se prenesel na novo državno termoenergetsko družbo. 17. 1. 2024 je Dermol na Slovenski državni holding poslal dopis, v katerem je izrazil pričakovanje, naj lokalno skupnost seznanjajo z namerami, ki jih imajo s šaleško energetiko. Njihov zelo skop odgovor je bil, da potrjujejo aktivnosti, namenjene pripravi ustreznih informacijskih podlag, ki bodo osnova za nadaljnje aktivnosti.

»PV in TEŠ sta dva od najpomembnejših poslovnih subjektov v Šaleški dolini tako s socialnega in ekonomskega vidika kot z vidika zanesljive ter nemotene oskrbe s toplotno energijo. Predčasno zaprtje bi za Šaleško dolino pomenilo ogromen pretres, neobvladljive in katastrofalne posledice na področju oskrbe porabnikov s toplotno energije ter še posebej na socialnem področju. Zaprtje bi pomenilo tudi energetski problem, saj bi se z zaprtjem termoelektrarne zelo povečala uvozna odvisnost Slovenije. Slovenski potrošniki bi v primeru predčasne trajne zaustavitve odkopavanja premoga v PV leta 2033 do gradnje nove jedrske elektrarne ali zagotovitve drugih nadomestnih virov ostali brez domačega energetskega vira in najmanj četrtinskega deleža v Sloveniji proizvedene električne energije. Manjkajočo energijo bo treba uvoziti. Slovenija bo v tem obdobju za več kot 50-odstotno uvozno odvisna, kar bo za porabnike pomenilo močan dvig cene električne energije. Vlada Republike Slovenije je ob načrtovanju letnice predčasnega prenehanja odkopavanja premoga v PV odločala brez zakonsko predpisane podlage. S tem je posegla v ustavno pravico državljanov Slovenije, ker nismo bili seznanjeni s tem, kako bomo v naslednjih dvajsetih, štiridesetih letih zadostno, zanesljivo ter cenovno konkurenčno oskrbovani z električno energijo.

V Šaleški dolini že tečejo postopki prestrukturiranja. Lokalne skupnosti pripravljamo strateške projekte, se s projekti prijavljamo na razpise in pripravljamo vse, kar je v naši moči, da bo prestrukturiranje izvedeno v skladu z načeli pravičnega prehoda. Toda za odgovorno in nadzorovano zaprtje je poleg lastnika HSE in Slovenskega državnega holdinga odgovorna predvsem država. Ta mora v regijah, odvisnih od premogovništva, zagotoviti druga in drugačna delovna mesta ter omogočiti pravičen prehod od odvisnosti od premogovništva. To naj bi zagotovila tudi z zakonoma, ki bosta uredila postopno zapiranje premogovnika in razvojno prestrukturiranje SAŠA regije, na katera pa dolina čaka že dve leti, čeprav se je v sprejeti nacionalni strategiji zavezala, da mora pristojno ministrstvo v roku 6 mesecev po sprejetju strategije zakon predložiti Državnemu zboru.

Šaleška energetika je v preteklosti za zanesljivo in stabilno ter cenovno konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji dajala največ, kar je lahko. A v tem trenutku se glede izločitve termodivizije iz HSE oz. njenim prenosom na novo družbo pojavlja veliko več vprašanj kot odgovorov,« piše državni svetnik Peter Dermol in pričakuje konkretne odgovore pristojnih.