Ob razpravi o zamudah pri gradnji tretje razvojne osi na včerajšnji (9. marec) nujni seji odbora DZ za infrastrukturo je bil skupen poziv govornikov, da se morajo birokratski postopki, ki vodijo do gradnje pomembnih infrastrukturnih objektov, pospešiti.
Ministrica za infrastrukturo Bratušek je poslancem odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor predstavila ocene Darsa glede predvidenih časovnih rokov gradnje severnega dela tretje razvojne osi iz februarja letos, po katerih bi se zadnji od osmih odsekov med Velenjem in Slovenj Gradcem zgradil do junija 2028, odsek Šentrupert-Velenje pa do konca leta 2028.
Največja zamuda pri odseku Šentrupert – Velenje
Prav pri odseku Šentrupert-Velenje je po besedah ministrice nastala največja zamuda, saj je bilo z resolucijo iz leta 2021 predvideno, da se bo gradnja začela že v letu 2022 in končala v 2027, po februarski oceni Darsa pa bi se gradnja začela marca 2024 in bi trajala do konca leta 2028. Povedala je, da so Darsu naložili, da še enkrat preveri možnosti skrajšanja postopkov. Časovnico, za katero bodo stali in ki bi “bila realna”, pa bodo, kot so že predhodno napovedali, predstavili v aprilu. Ob tem je opozorila, da lahko v postopkih pride tudi do nepredvidenih okoliščin. “Ključno, na kar se mi zdi pomembno opozoriti, so pritožbe na gradbena dovoljenja,” je izpostavila in dodala, da so glede tega nemočni. In nekaj takšnega se po njenih besedah dogaja na južnem delu tretje razvojne osi. Napovedala je redno spremljanje projekta, kar bo na mesečni ravni naloga medresorske delovne skupine, ki jo bo ustanovila predvidoma že ta petek. Obljubila je tudi, da bodo preverili, kaj bi lahko spremenili v zakonodaji, da bi postopke pohitrili. A je opozorila, da je nad zakoni še ustava.
Problemi v fazah pred gradnjo
Da največ zamud nastaja v fazah pred gradnjo, na kar Dars skorajda nima vpliva, je pa pogosto talec teh zamud, pa je dejal predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. Ocenil je, da so roki marsikdaj nerazumno dolgi in da je nekatera ravnanja težko razumeti, zato na tem področju močno računa na aktivnosti infrastrukturnega ministrstva in drugih deležnikov.
Predstavil je nekaj konkretnih primerov, ki so zavlekli postopke, kot izjemno problematično je izpostavil dolgotrajno pridobivanje mnenj, najnovejše negativno presenečenje pa je, da so od direkcije za vode prejeli recenzijsko poročilo hidrološko-hidravlične študije, v katerem ta zahteva, da Dars poleg svoje investicije rešuje še poplavno varnost na širšem območju hitre ceste. To bi po mnenju Darsa zahtevalo razširitev državnega prostorskega načrta (DPN) in s tem bistveno upočasnilo nadaljevanje postopka sprejemanja DPN na odseku Slovenj Gradec-Dravograd. “Nesprejemljivo je, da se na ramena Darsa obeša vse probleme s poplavno varnostjo, ki jih druge inštitucije doslej niso uspele ali zmogle rešiti,” je dejal Hajdinjak. (STA)