Prvi javni nastop po koroni in prvo javno branje nove knjige – Velunja, brez godbe zgodbe, ki je lani izšla pri založbi Litera – je Peter Rezman označil za nekoliko stresnega, čeprav tega ni bilo zaznati. V sproščenem, zelo odprtem in zanimivem pogovoru z voditeljico Sašo Piano, krajinsko arhitektko, sta uživala oba in tudi številno občinstvo. Mednje je med drugimi zvestimi bralci in obiskovalci Knjižnice Velenje sedlo veliko Petrovih sokrajanov in družinskih članov, odlomke iz knjige so brale – hčerki Maja in Katja, v obliki kamišibaja nečakinja Tjaša ter žena Vera.
»To je knjiga zgodb, ki jih je Velunja nosila skupaj kakšnih 15 let. Ob tej vodi živim in sem jih počasi pobiral iz nje. Vse sorte so: malo so provokativne, malo je refleksije na pisanje, nekaj je reminiscenc na moja pokojna ateja in mamo, ker se mi zdi, da se je svet malo spremenil, odkar ju ni več. Skratka, to je knjiga, ki mi je naredila največ težav s tem, kako naj jo zložim,« je svoje novo literarno delo, sestavljeno iz sedmih delov, predstavil pisatelj in hkrati poudaril, da je z izdelkom zelo zadovoljen.
Kot je še dejal Rezman, je ta knjiga drugačna od njegovih sedanjih, posebej od petih knapovskih romanov, ki vlečejo osrednjo nit, te zgodbe pa so nastajale v različnih časih in so razmisleki o različnih tematikah.
Velunja, brez godbe zgodbe
