V zadnjih dneh je v visokogorju in sredogorju zapadlo veliko snega, zato naj vas med prvomajskimi prazniki ob obisku gora ne zavedejo spomladanske razmere v dolini, saj lahko marsikje nad višino 1000 metrov na planinskih poteh pričakujete sneg. Še posebej pri obiskovanju visokogorja, kjer je tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, veljajo vsa priporočila za zimski obisk gora, kamor koli se odpravimo, pa izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah. Klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg od nas zahtevajo posebno previdnost. Visokogorske koče so še zaprte, večina koč v sredogorju in nižje ležeče koče pa v času prvomajskih praznikov odprtih vrat pričakujejo planince.
Po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje je nevarnost proženja snežnih plazov večinoma znatna, 3. stopnje. V gorah je v preteklih dneh zapadlo veliko snega. V visokogorju je ponekod nov sneg padel na trdo in poledenelo podlago. Predvsem na strmih pobočjih pričakujemo spontano plazenje nesprijetega snega, okoli vrhov in grebenov so mesta z napihanim snegom, ki se lahko sprožijo že pod majhno obremenitvijo. Ponekod je pod napihanim snegom lahko tudi sodra ali babje pšeno, ki predstavlja šibko plast. Ob postopni otoplitvi se bodo v sredogorju prožili plazovi mokrega snega, zlasti nevarna bodo strma s travo porasla območja.
»Pri obiskovanju gora, še posebej visokogorja, veljajo vsa priporočila za zimski obisk gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo – cepin, dereze in čelado – in znanje uporabe te opreme, klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg pa od nas zahtevajo posebno previdnost. Kljub pomladanski situaciji niso izključeni plazovi mokrega snega, najbolj nevarno pa je ta čas zapadno kamenje. Če vaša načrtovana pot poteka pod stenami, priporočamo, da se v območju sten zadržujete zgodaj zjutraj,« opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.