V preteklosti je bila borovnica zelo cenjena zdravilna rastlina. V tradicionalni evropski medicini se plodovi borovnice uporabljajo že skoraj tisoč let. Njihovo uporabo sta opisala že nemška botanika Hildegarde von Bingen, ki je živel v 12. stoletju, in Hyeronimus Bock iz 16. stoletja. Pri zdravljenju driske in griže se je tradicionalno kot adstringens uporabljal prevretek iz posušenih plodov borovnice. Adstringens je snov, ki zmanjšuje prepustnost kože in sluznic ter s tem zmanjšuje vnetno reakcijo in občutljivost na zunanje vplive. Pripravki iz borovnice pa so se uporabljali tudi za zdravljenje skorbuta (bolezni zaradi pomanjkanja vitamina C) in za zaustavljanje laktacije (izločanja mleka) pri doječih materah. Borovnice so zato sušili na soncu in iz njih pripravljali čaje in sirupe.
Mali grmiček, velika moč
Navadna borovnica (Vaccinium myrtillus), gozdna borovnica, črnica, raste po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope. Razširjena je predvsem v predalpskem območju kot podrast v gozdovih. Najdemo jo skoraj povsod po Sloveniji. Najbolje raste v vlažnih, hribovskih in gorskih gozdovih. Potrebuje bolj humozna tla. Rastišča se lahko pojavljajo na do 2000 m nadmorske višine. Razširjajo se lahko tudi na posekah, jasah in med redkim drevjem, kadar imajo v tleh dovolj vlage.
Gozdna borovnica je močno razvejano grmičevje, visoko do 40 cm, z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami, ki rastejo pod pravim kotom. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo maja in junija, plodovi pa v Sloveniji dozorijo od junija do avgusta. Sadež je temno modre barve in okrogle oblike v velikosti graha. Okus je mešanica prijetnega kiselkastega in sladkega okusa.
Poleg gozdnih borovnic poznamo tudi ameriške, katerih jagode so nekoliko večje in manj izrazitega okusa, arome in barve. Gojene borovnice naj bi po raziskavah celo prekosile gozdne, saj vsebujejo več zdravilnih učinkov, vitaminov in mineralov.
Modro je zdravo
Vendar pa borovnice niso samo še ena vrsta sadja, ki ima prijeten okus in je zelo osvežilna v vročih poletnih mesecih – to je med drugim sadje, ki ima pozitivne učinke na zdravje kot malo katera druga hrana. Borovnice so tako imenovana naravna funkcionalna hrana, kar pomeni, da so vsi njihovi pozitivni učinki na naše zdravje dejansko znanstveno dokazani. To potrjuje tudi več kot 180 različnih farmacevtskih proizvodov z izvlečki borovnic po vsem svetu, ki se uporabljajo za lajšanje in zdravljenje različnih težav. Borovnice so ena izmed treh vrst tako imenovane super hrane – preostali dve vrsti sta losos in špinača. Kljub temu da gre za izredno majhne jagode, pa se v njih skriva velikanska moč.
Uporaba in shranjevanje borovnic
Borovnice v trgovinah najpogosteje najdemo sveže, zamrznjene ali posušene. Pri nakupu svežih borovnic izbirajmo čvrste in suhe sadeže z gladko površino in rahlo srebrnim slojem. Velikost ni pokazatelj zrelosti, je pa ob tem bolj pomembna barva – borovnice naj bodo globoko modre do črne barve. Rdečkaste borovnice so nezrele in po obiranju ne dozorijo, zato je takšne borovnice najbolje uporabiti pri kuhi. Izogibamo se borovnicam, ki so videti mehke ali skrčene ali imajo kakršnekoli znake plesni.
Pri čiščenju je najbolje, da jih splahnemo pod tekočo vodo tik pred uživanjem, saj v nasprotnem primeru pospešimo nastanek gnilobe in plesni. Sveže borovnice shranjujemo v hladilniku v originalni embalaži ali drugi pokriti posodi ter jih pojemo najkasneje v 10 dneh od nakupa.
V večini živilskih trgovin so na voljo tudi že očiščene zamrznjene borovnice, ki so priročna rešitev, kadar jih želimo uporabljati tudi izven sezone. Ker so borovnice zamrznjene zrele, ohranijo velik delež koristnih hranil. Če borovnice zamrznete doma, jih pred zamrzovanjem ne perite ali pa jih po pranju dobro osušite in šele nato zamrznite. V zmrzovalniku jih lahko hranite do 10 mesecev.
Jagode za možgane
Borovnice vsebujejo toliko antioksidantov, kolikor jih premore petkratna količina jabolk, bučk, brokolija ali korenja. Poleg tega vsebujejo tudi velike količine rastlinskih hranilnih snovi, zlasti antocianina – bolj ko je borovnica temna, več antocianina vsebuje. Borovnicam pripisujejo izjemne zdravilne učinke, med drugimi:
- zmanjšujejo možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence, tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter za nastanek raka.
- pomagajo pri izboljšanju koordinacije in ravnotežja – ljudje, ki dnevno zaužijejo vsaj skodelico borovnic, imajo nekoliko boljše motorične spretnosti kakor ostali.
- koristne so v boju z multiplo sklerozo.
- kožo ohranjajo zdravo in preprečujejo znake staranja (zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice okoli oči).
- blažijo vnetja.
- pripomorejo k širjenju žil ter uspešno zavirajo strjevanje krvi in s tem preprečujejo nastajanje strdkov (zaradi vsebnosti antocianina).
- nevtralizirajo škodo prostih radikalov, nastalo na telesnih celicah in v tkivu.
- pomagajo pri diareji in zaprtju – odpravljajo krče in napenjanje, delujejo antibakterijsko.
- ščitijo naš organizem pred negativnimi vplivi UV-žarkov.
- sveže borovnice in njihovi izvlečki izboljšujejo vid, še posebno nočni, saj močno povečajo občutljivost mrežnice in s tem regeneracijo pigmentov v njej. Preprečujejo tudi razvoj sive mrene.
- borovničev sok je dobro razkužilo za usta in grlo, pektini, ki jih borovnice vsebujejo, pa spodbujajo tudi izločanje sline in hkrati pomagajo pri prebavi.
Borovničev sirup
Potrebujemo: 5 kg zrelih borovničevih plodov in 5 kg sladkorja. Borovnice preberemo, operemo in odstranimo peclje. Odcejene damo v nepoškodovano emajlirano posodo, jih pretlačimo in pustimo čez noč na hladnem. Naslednji dan jih pretlačimo skozi več plasti gaze. Dobljeni sok zavremo, dodamo sladkor in še enkrat zavremo. Med kuhanjem odstranjujemo peno, ki se nabere na površini. Sirup še vroč nalijemo v prekuhane in ogrete steklenice in jih dobro zapremo. Hranimo jih v suhem, hladnem in temnem prostoru. Pred uporabo sirup razredčimo z vodo.
Čaj iz posušenih plodov borovnic
Tri zvrhano polne čajne žličke posušenih plodov damo v 1/4 litra hladne vode, zavremo in kuhamo približno deset minut. Nato odcedimo in pijemo ohlajen čaj, ki pomaga proti driski, lahko pa ga grgramo tudi proti vnetju grla.
Maska iz borovnic
Sveža maska iz borovnic in jogurta: z vilicami pretlačimo sveže, lahko pa tudi odmrznjene borovnice, in jih zmešamo z jogurtom. Masko nanesemo na obraz in ga prekrijemo s sterilno gazo. Sprostimo se, pustimo delovati dvajset minut in speremo s toplo vodo.
Borovnice so dragocen vir vitaminov A, B in C, železa in kalcija, zato delujejo izrazito antioksidativno, ščitijo pred pokanjem žilic, kožo nahranijo in jo navlažijo. V kombinaciji z jogurtom, ki uravnava pH-kože, obraz osvežijo.