Možgansko valovanje in njegovi vplivi

Možgansko valovanje merimo s pomočjo EEG (elektroencefalograf) naprave. Ta naprava beleži električne impulze v možganih in prikazuje njihove frekvence. Ko smo aktivni in premišljujemo, frekvenca možganskega valovanja je visoka, medtem ko je pri umirjenem stanju ali spanju frekvenca počasnejša. Frekvenca možganskega valovanja se izraža kot število valov na sekundo. Spremembe v frekvenci se lahko kažejo kot težave z spanjem, koncentracijo in učenjem. Ločimo pet različnih valovanj:

Gama valovi predstavljajo močno intenzivno razmišljanje. Takrat so možgani visoko aktivni in je potrebno težavo rešiti hitro. V gama stanju smo tudi, ko smo pod stresom in občutimo tesnobo.

Beta valovi možganov pomenijo, da smo v stanju normalne zavesti, ko smo budni, razmišljamo, govorimo in rešujemo probleme. V tem stanju se tudi učimo narovoslovnih ved. Mnogi ljudje so vselej v beta stanju.

Alfa valovi prevladujejo, ko smo sproščeni. To je stanje umirjenosti in globoke sprostitve, krepi se tudi imunski sistem. V alfa stanju smo veliko bolj osredotočeni, naši možgani pa so v tem stanju sposobni hitrejšega učenja. V alfa stanje lahko preidemo z meditacijo.

Theta valovi možganov predstavljajo stanje blage zavesti, stanje med budnostjo in spanjem, tik preden zaspimo. V tem stanju se lahko izvaja hipnoza. Theta stanje je podzavestni del nas in v tem stanju se aktivira proces samozdravljenja. Otroci do 6. leta se zaradi teh počasnih frekvenc lahko naučijo zelo veliko.

Delta valovi možganov  pomenijo stanje globokega spanja in nezavesti, kot na primer pri globoki narkozi. Delta valovanje je frekvenca globokega spanca in hkrati tudi frekvenca globokega zdravljenja. Proizvaja se dopamin, kar nas pripelje do občutka zadovoljstva in sreče.

Vir: SK