Velenje – Na današnji seji so se velenjski svetniki seznanili tudi s predlogom strategije prestrukturiranja premogovnih regij, ki jo je pripravila družbe Deloitte Slovenija. Predvideni so trije scenariji opustitve rabe premoga v regiji. Po prvem naj bi se to zgodilo že leta 2033, sicer pa leta 2038 ali 2042.
Velenjski mestni svetniki so ocenili, in takšen je bil tudi njihov sklep, da je najhitrejši možen prehod v regijo brez premoga leto 2042, z možnostjo petletnega prehodnega obdobja. Prav tako nasprotujejo uvozu tujega premoga in zahtevajo, da se v primeru potreb po premogu izkoristijo razpoložljive zaloge premoga v Šaleški dolini.
Ob tem so opozorili, da bo zapiranje izjemno zahtevno dejanje, ki bo med drugim z zaprtjem Premogovnika Velenje prineslo izgubo 6000 do 7000 delovnih mest, z ustavitvijo Termoelektrarne Šoštanj pa bo Slovenija izgubila 35 odstotkov proizvedene električne energije.
Trije scenariji zaprtja premogovnika
Predlog strategije je predstavil Gregor Skender iz družbe Deloitte Slovenija, ki je dokument pripravila.
Po scenariju A, ki so ga poimenovali ambiciozen, bi uporabo premoga v regiji opustili leta 2033, tri leta po zaprtju petega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Po oceni stroke je ta scenarij najbolj prijazen okolju, ne le s stališča doseganja podnebnih ciljev, temveč tudi s stališča upoštevanja vplivov dejavnosti, povezanih s premogom, na regijo.
Glede na to, da ta scenarij ponuja približno 10-letno okno priložnosti za celovito prestrukturiranje regije kot tudi slovenskega energetskega sistema, predstavlja najbolj ambiciozen pristop k doseganju regionalnih razvojnih prioritet.
Scenarij B, ki naj bi bil finančno vzdržen, predvideva opustitev rabe premoga leta 2038. S stališča slovenskih podnebnih ciljev je ta scenarij zahtevnejši od scenarija A, saj delež emisij Teša v skupnih emisijskih bilancah glede na projekcije presega 30 odstotkov. To je hkrati tudi leto, ko bodo posojila za investicijo v šesti blok Teša v celoti odplačana.
Zaprtje rudnika leta 2038 je po oceni stroke smiselno, saj omogoča velikemu številu zaposlenih upokojitev v načrtovani starosti in preprečuje potrebo po novem zaposlovanju za podaljšanje obratovanja po letu 2040. Ta scenarij prinaša dovolj časa za prestrukturiranje energetskega sistema v smeri zagotavljanja stabilnosti oskrbe z električno energijo in tudi preoblikovanja same lokacije. Ponuja tudi dovolj časa za ambiciozno gospodarsko in socialno prestrukturiranje.
Scenarij C, poimenovan fleksibilen, pa predvideva opustite rabe premoga leta 2042. Ker bi v tem primeru delež emisij iz Teša presegel 40 odstotkov, bi bilo oteženo doseganje podnebnih ciljev. Ta scenarij je tudi tudi okoljsko najbolj obremenjujoč. Težava bi nastala tudi, ker je proces upokojevanja zaposlenih večinoma usklajen z načrtovanim zmanjšanjem proizvodnje do leta 2040. Po Skenderjevih besedah je okoli 20 odstotkov delovnih mest v Šaleški dolini neposredno odvisno od premogovništva.
Brez celovite nacionalne energetske in podnebne strategije, pa so tudi ti trije scenariji le črka na papirju, ki je odvisna od trenutnih želja in potreb sedanje ali prihodnjih vlad.