Hrvaška se je v nedeljo pridružila schengenskemu in evrskemu območju. Slovesnosti ob vstopu Hrvaške v obe območji se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je na mejnem prehodu Obrežje ob tej priložnosti sestala s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Hrvaška je s 1. januarjem odpravila 73 mejnih prehodov na kopenski meji in 12 mejnih prehodov na morski meji. Nadzor na letališčih bo za potnike, ki potujejo znotraj schengna, odpravila 26. marca.
Hrvaška je vstop v schengen na mejnem prehodu Obrežje obeležila že v soboto, 31. decembra, opolnoči, ko so dvignili zapornice na vseh mejnih prehodih med Hrvaško, Slovenijo in Madžarsko. Meje med Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro so postale zunanja meja schengenskega območja, namesto dosedanjih 6445 pa jo bo nadzorovalo 7141 policistov.
Slovenska in hrvaška delegacija sta pozdravili tudi slovenske in hrvaške policiste, ki so delovali v postajah mejnih policij Obrežje in Bregana in so se 1. januarja 2023 umaknili z mejnega prehoda.
Kune zamenjal evro
S 1. januarjem pa Hrvaška ni postala samo del schengna, ampak je na ta dan prevzela tudi evro. Kupci lahko storitve in izdelke do 14. januarja plačujejo tako v evrih ali kunah, 15. januarja pa bo evro postal edina uradna plačilna valuta na Hrvaškem in plačevanje s kunami ne bo več mogoče.
Zamenjava kun, in sicer samo bankovcev, ne pa tudi kovancev, bo v Sloveniji možna v prvih mesecih novega leta, nato jo bo mogoče opraviti le še na Hrvaškem. Banke na Hrvaškem bodo kune za evre menjale še celotno leto 2023.
Hrvaška je z novim letom postala 20. članica evrskega območja in 23. država članica Evropske unije, ki so del schengenskega prostora. Poleg članic EU so v schengnu še Norveška, Švica in Liechtenstein, ki se je temu območju kot zadnji pridružil leta 2011.
Z novim letom bosta Slovenija in Hrvaška tako po 31 letih spet imeli isto valuto, na meji med njima pa ne bo nadzora.