O življenju in smrti skozi ženske oči

Velenje, 14. avgusta – Magister jazz glasbe Robert Jukič, basist in kontrabasist, se je rodil v Novem mestu, odraščal pa v Velenju. V petek zvečer, ko je skupaj s štirimi od trinajstih pevk, s katerimi je ustvaril nov avtorski projekt Ženske, čutne skladbe predstavljal v romantičnem atriju Velenjskega gradu, je na odru priznal, da verjetno nikoli ne bi stal na njem, če se ne bi njegovi starši odločili, da se preselijo v Velenje. Čeprav po vrnitvi iz študija v tujini živi v Ljubljani, se v Velenju še vedno počuti doma. »Ne moreš prerezati vezi, ki so ključne v življenju. Sem Velenjčan,« pove tudi nam, ko ga na klepet povabimo tik pred predpremiero nove plošče, ki bo uradno izšla oktobra, ko jo bo predstavil v ljubljanski Drami.
Robert verjame v glasbo, rad jo igra in rad jo ustvarja. Pri tem je zelo uspešen. Lani je predstavil osmo ploščo z naslovom Life, ki jo je posnel s 36 glasbeniki iz devetih držav, izšla pa je pri ugledni švicarski založbi Unit. Zasnoval jo je kot ploščo, ki govori o človeku od rojstva do smrti. Plošča je glasbena refleksija njegovega pogleda na življenje. To pa velja tudi za album Ženske, ki pa poleg glasbe zaznamujejo tudi njegova besedila. Niso ‘na prvo žogo’, so globoka, pogosto zelo otožna. Vzbujajo sočutje, se nas dotaknejo. Še bolj, ker je k sodelovanju povabil 13 odličnih pevk, s katerimi je v preteklosti že sodeloval, največkrat kot basist. Ana Bezjak, ena od gostij petkove predpremiere, je na odru povedala, da jo pogosto sprašujejo, kdo je napisal tako lepo besedilo skladbe, ki jo poje v projektu. In ko pove, da je to Robert Jukič, mnogi ne verjamejo. »Za enega džezerja so odlična. In to je kompliment,« je povedala navdušenemu občinstvu in Robertu, ki sta se mu na odru pridružila še pianist Steve Klink in bobnar Sergej Ranđelović. Skladbe z nove plošče pa so poleg Ane odpele še energična bivša pevka skupine Tabu Nina Vodopivec in jazz pevki Mia Žnidarič in Tjaša Fabjančič. Vsaka zase je drugačna, z drugačno energijo, a vse so odlične. In vse, ki jih je povabil k sodelovanju, so bile »za«.