Šaleška dolina je zrasla in se razvijala na premogovniških nedrjih. Premogovnik je bil gonilo razvoja ne le gospodarskega, ampak tudi družbenega, društvenega, športnega, kulturnega … Zdaj pa je vse postavljeno na glavo. Oba energetska kolektiva sta seveda še vedno tukaj, a delujeta, kot da bi ju odnesli iz doline. »Imam občutek, ki me zanesljivo ne vara, da vse pomembne odločitve določa Holding Slovenske elektrarne oziroma njegovo vodstvo in da oba direktorja tako Termoelektrarne kot Premogovnika odločata v sozvočju s temi odločitvami,« pravi župan mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki se zaveda pomena korporativnega upravljanja, a vseeno meni, da se je o marsičem treba dogovarjati tudi v okolju. Tu misli predvsem na sanacijo degradiranega okolja zaradi posledic rudarjenja in drugih posegov v prostor obeh kolektivov. »Mislim pa tudi, da moramo slej ko prej sprejeti zakon o zapiranju premogovnika Velenje, podobno kot so to naredili v drugih okoljih. Ocenjujem, da sta oba šaleška kolektiva močno povezana med sabo in tudi z okoljem. Zato me je zelo presenetilo, da je nov direktor Termoelektrarne Šoštanj dejal šoštanjskemu županu Darku Menihu, da ga pogled čez cesto ne zanima,« pravi Kontič, ki dodaja, da mu je razumljivo, da je njihova glavna skrb proizvodnja električne energije in energenta zanj, kar pa je velenjski lignit. Če tega ne bi bili tako opredelili, tudi to okolje ne bi soglašalo z gradnjo šestega bloka. Za hudo mačehovski pa ocenjuje tudi odnos do zagotavljanja zanesljive toplotne energije za Šaleško dolino (trenutno zadeve urejajo z mediacijo, ne izključujejo pa sodnih sporov, zdi pa se celo, da bodo morali poiskati lastni vir). Kontič ob tem opozarja tudi na posledice delovanja obeh kolektivov. Tukaj sicer zaradi zagotovljenega daljinskega toplovoda nimamo onesnaženega zraka, imajo pa degradirano okolje in smrad. Kontič opozarja tudi na pretiran »epp« da je blok šest zgrešen, pa vendar ta zagotavlja Sloveniji tretjino električne energije in to takrat, ko je iz drugih virov ni mogoče dobiti in je tudi njena cena najvišja. Zavrača tudi kritike na politične odločitve in ob tem dodaja, da so politiki odločali na osnovi pripravljenih strokovnih gradiv.
Med tem, ko je Termoelektrarna izpolnila dogovorjene obveznosti do Mestne občine Velenje, tega Premogovnik Velenje že dve leti ni naredil. Ob tem na občini poudarjajo, da najemnine in plačila za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča niso odškodnine.
Velenjski župan je nezadovoljen tudi, ker se še vedno niso dogovorili za odškodnine po vzoru Krškega, kjer občine dobivajo odškodnino za rabo prostora, tukaj pa tega ni, pa čeprav je kvaliteta življenja še posebej v neposredni bližini energetskih naprav močno osiromašena. Od energetskih kolektivov pričakuje tudi, da poskrbijo za svoje objekte. Njihova stara elektrarna je kot grdi raček in zelo negativno vpliva na njihova prizadevanja, da je Velenje najlepše veliko mesto v Sloveniji. Degradacija prostora in nejasna razvojna snovanja pa negativno vplivajo tudi na že dolgo načrtovan razvoj turizma. Seveda pa so v tem okolju presenečeni tudi nad odločitvami, da so v HSE in tudi v obeh šaleških energetskih kolektivih z okoljem prenehali sodelovati tudi kot sponzorji. Zavedajo se sicer njihovega težkega finančnega položaja, a vseeno pričakujejo sodelovanje na tem področju.