Dr. Lucija Čevnik je doktorica socioloških znanosti, profesorica, specializantka lacanovske psihoanalize, podjetnica, publicistka, mentorica in svetovalka. Z njo smo se pogovarjali o tegobah, ki danes pestijo mladostnike. Stiske mladih povzročajo skrbi tudi staršem, zato vam v branje ponujamo odgovore na morebitne pasti, zaradi katerih moramo biti pozorni tako odrasli kot mladostniki.
Kako lahko mladi izboljšajo svojo samopodobo, ne da bi podlegli vsem trženjskim trikom in lažnim podobam njihovih idolov?
»V bistvu se mladi danes zelo težko zoperstavljajo medijskim pastem. Ravno zaradi tega, ker so vsi ti algoritmi, sploh na družbenih omrežjih, ustvarjeni tako, da mlade zasvojijo, pritegnejo in jih na nek način držijo v pesti. Spletni vplivneži imajo tu zelo veliko vlogo, saj vsak uspešen vplivnež bolj ali manj nekaj prodaja, če ne drugega, sebe, svoj način življenja, svoje poslanstvo. Mladi mu velikokrat slepo sledijo in nekritično spremljajo vsebine. Pri tem izgubljajo svojo identiteto ter slabijo svojo samopodobo in samozavest, ker se ves čas primerjajo z drugimi in tudi nase gledajo skozi oči drugih.
Vplivneži lahko predstavljajo pozitivno plat, predvsem pa tudi negativno. To so novodobni guruji, lahko celo mladoletni, ki še sami nimajo izdelane osebnosti, vendar imajo tako močan vpliv na svoje sledilce, da jim bodo, karkoli bodo rekli in karkoli bodo naredili, mladi sledili.«
Starši v obdobju mladostništva izgubimo vlogo, ki smo jo imeli v otroštvu, zamenjajo nas otrokovi vrstniki in vzorniki. Kaj lahko naredimo?
»Seveda, starši smo v prvi vrsti vendarle zgled, kako gledamo na svoje telo, kakšni sta naša samopodoba in samozavest. S tem neposredno vplivamo na to, kako bo otrok doživljal sebe. Drugo pa je ozaveščanje, preventiva. Mladi so danes namreč zelo anksiozni, predvsem glede svojega videza. Zelo so občutljivi, če dobijo kakšno kritiko na ta račun. Zato jih je treba nekako opolnomočiti, kako naj se s tem spopadejo, in jim nuditi podporo, da se zoperstavijo vsemu temu.
Poudarim naj tudi, da mladi zelo pogosto želijo postati vplivneži, ker je to poklic, ki jih mami, pritegne, ker je preprost, zelo impulziven in nudi medijsko prepoznavnost, ki jih zelo potegne. Okoli 68 odstotkov mladih svojo poklicno kariero vidi v vlogi vplivneža, kar je lahko precej zaskrbljujoče.«
Mladi zaradi neizkušenosti in mladostniške naivnosti mnogokrat storijo dejanja, ki jih okolica ne odobrava. Mnogim mladim je po medijskem linču žal. Kako naj se spopadejo s stisko te vrste, ko jih okolica neusmiljeno obsoja?
»Gre za obliko naivnih dejanj, ki jih mladi storijo na spletu, bodisi objava ali pošiljanje svojih fotografij, vendar je danes tudi vizualno gradivo velikokrat zmanipulirano. Ukradeni so profili, predrugačene so fotografije, ki lahko mlade dejansko spravijo v zelo kočljiv in neugoden položaj, ko postanejo žrtve medvrstniškega spletnega nasilja.
To so tako velike stiske, da sta nujna pomoč in takojšnje ukrepanje. Najpomembneje je, da mladostnik o tem čim prej spregovori, ker velikokrat sploh ne vemo, da je kaj narobe, ker se dogaja na spletu v zaprtih skupinah in nimamo dostopa do teh informacij. Lahko pa to prepoznamo recimo v mladostnikovem vedenju, ko se zapira vase, večkrat joče, se noče pogovarjati, prekine stike z vrstniki, noče ven, v šolo ali se pogosto jezi, kriči, loputa z vrati itd. Vse to kaže na spremembo obnašanja in možnost medvrstniškega nasilja.
…
Celoten intervju si preberite v današnjem Našem času.