Jeseni 2023 se je Grilova domačija v Lipju (enota Muzeja Velenje) odela v zlatorumeno barvo. Na nekdanji viničariji smo s podporo Mestne občine Velenje, ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, na novo prekrili slamnato streho. Proces pokrivanja strehe je prevzel mojster slamokrovstva Janez Golnar iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Trenutno je edini dejavni slamokrovec v Sloveniji, ki strehe prekriva z doma pridelano slamo. Zaradi rokodelskega znanja in tradicije je tovrstna dejavnost družine Golnar vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.
Pri pokrivanju strehe na Grilovi domačiji smo bili že drugič priča tej skoraj izumrli obrti. Leta 2007 sta streho pokrivala Anton Golnar, začetnik slamokrovstva družine Golnar, in njegov sin Janez, ki je po očetovi upokojitvi prevzel družinsko obrt.
Včasih vsakdanje, danes redke
Slamnate strehe so pri nas danes skorajda redkost, nekdaj pa so bile v krajinah s tovrstno ljudsko arhitekturo del vsakdanjika. Problem ni le v pomanjkanju mojstrov, ampak tudi v kvalitetni slami; veliko je uvožene. Delo družine Golnar je zato toliko bolj cenjeno, saj slamo pridelujejo sami.
Naj orišem postopek njihovega dolgotrajnega in v večini ročnega pridelovanja slame. Gre za več kot 10 ha zemlje, ki jo morajo zorati in posejati. Slama za kritje je večinoma ržena ali pirina. Ko dozori do določene mere, jo pravilno požanjejo. Pomagajo si s snopovezalkami, saj bi kombajni slamo zlomili. Pri spravilu je vključena celotna družina Golnar s prijatelji. Ko je slama v snopih, jo na njivi pravilno sušijo okoli 4 dni.
Snope nato peljejo v skladišče, kjer se večina ročnega dela šele prične. Najprej izločijo zrnje, ki bi lahko kasneje na strehi privabljalo glodavce in ptiče. Slamo zato natančno ročno prečešejo na posebnih lesenih grabljah. Ker za kritino potrebujejo tri različne dolžine, jo sortirajo oz. prešopajo. Po dolžinah jo zvežejo v večje snope oz. šope, ki pa jih tik pred polaganjem na streho vežejo v manjše za lažje in bolj natančno polaganje.
Na Grilovi domačiji so slamokrovci na streho najprej namestili obrobe iz slamnatih kit, nato pa po celotni dolžini strehe od spodaj navzgor po plasteh (teh je okoli 20 na eno stran) nalagali šope slame. Za objekt, kot je Grilova domačija, potrebujejo dober hektar slame, na njivi, ko jo obdelajo, pa približno 3 tone sčiščene slame za celoten objekt.
»Slamnata streha ni le streha …
… Ki je krita s slamo, je veliko več. Ni samo slama tista, ki jo loči od ostalih streh, ampak jo moraš kot dober mojster znati pokriti tudi s čutom do preteklosti, za ohranjanje kulturne dediščine. Pa tudi skozi celo leto moraš pridno delati, da sploh lahko pokriješ streho,« pravi mojster Janez, ki je s svojima pomočnikoma Dejanom in Primožem tri tedne pokrival streho Grilove domačije.
Z uspešnim projektom smo ponovno poskrbeli za zaščito nepremične in premične kulturne dediščine ter podprli redko obrtno dejavnost slamokrovstva na Slovenskem in rabo naravnih materialov, kot je slama. Življenjska doba strehe je 15 do 20 let in tudi ujme naj ji zlepa ne bi prišle do hudega. Kot pravi stari rek: »Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži«.
Obiščite Grilovo domačijo v čudoviti okolici, za katero že leta pomagajo skrbeti lokalna društva, ustanove in posamezniki.