Volivci se bomo to nedeljo, 27. novembra, znova podali na volišča, da bi odločali o usodi treh zakonov, in sicer o spremembah zakona o vladi in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi ter o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS).
Na treh zakonodajnih referendumih 27. novembra bo lahko glasovalo 1.695.330 volilnih upravičencev. Ker je od števila volilnih upravičencev odvisen kvorum, ki je potreben za zavrnitev zakonov na referendumu, to pomeni, da bi moralo proti uveljavitvi posameznega zakona glasovati vsaj 339.066 volivcev.
Referendum o Radioteleviziji Slovenija
Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?
Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?
Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi se ustanovil enoten organ – svet zavoda s 17 člani: šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti. Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. DZ v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov.
- Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.
- RTVS bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava, ki bi imela štirileten mandat in bi jo sestavljali štirje člani.
- Najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele bi prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.
Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:
- da se z njo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost;
- da se s sprejemom novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.
Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:
- da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru;
- da bo hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.
Referendum o organiziranosti vlade
Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 22. junija 2022?
Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?
- Vlado bi po novem sestavljalo 19 ministrov, kar je dva več kot doslej, s preoblikovanjem resorjev bi dobili nove ministre za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor.
- Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in služba vlade za digitalno preobrazbo bi postali ministrstvi, področje skrbi za odnose z zamejci in Slovenci po svetu pa ne bi imelo več ministra, bi bil pa del vlade še vedno urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:
- da se tako nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce;
- da tako povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.
Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:
- da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb zahteva prilagoditev in odzivnost ministrstev ter da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše ob drugačni organizaciji;
- da bodo ministrstva bolj vitka ter zato bolj operativna, odzivna in učinkovita in da za izvedbo sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva.
Referendum o dolgotrajni oskrbi
Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Sržavni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?
Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?
- Začetek izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, bi se zamaknil za eno leto.
- Zagotovilo bi se dodatnih okoli 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.
Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:
- da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve;
- da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.
Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:
- da je vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi.
- da bi se kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona dolgotrajna oskrba še naprej izvajala po drugih zakonih, ki trenutno veljajo.