Zakon o uravnoteženju javnih financ je z lanskim februarjem uvedel spremembe tudi na področju študentskega dela – določil je minimalno urno postavko in obdavčitev študentskega in dijaškega dela. Tako lahko urna postavka znaša najmanj 4,5 evra, od te vsote pa dijaki oziroma študenti plačajo 15,5 evra za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako za vsako uro dela po najnižji urni postavki dobijo 3,8 evra. »Napotnico, na kateri je nižja urna postavka, moramo zavrniti, obvezno pa mora vsebovati tudi število opravljenih delovnih ur,« pravi vodja velenjske poslovalnice Študentskega servisa Maribor Bojana Pocajt. Delodajalec pa mora poleg ustrezne urne postavke plačati še osnovno koncesijsko dajatev, ki se je nekoliko znižala, in dodatno. Nato pa še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter za zdravstveno zavarovanje. Vse skupaj je obdavčeno z 22 odstotnim DDV-jem. Študentsko delo pa šteje tudi v delovno dobo.
Zdaj delajo manj
Z dodatnimi obremenitvami študentskega dela je zakonodajalec želel izboljšati položaj dijakov in študentov s plačanimi prispevki in priznavanjem delovne dobe. Hkrati pa nekoliko zajeziti študentsko delo, ki je bilo za delodajalce mnogo bolj ugodno kot zaposlitev, zato so tako delodajalci kot delavci iskali različne načine, da bi lahko čim dlje opravljali delo in prejemali plačilo prek napotnic, tudi če so status izgubili. Eno leto po podražitvi je študentskega dela res manj, a Bojana Pocajt ne verjame, da zato, ker je toliko manj zlorab, ampak predvsem zaradi večjih stroškov.
Prej je bila povprečna urna postavka nekoliko več kot 3,5 evra. Tako je veliko delodajalcev moralo dvigniti urno postavko in prišteti še stroške prispevkov.
Že prej javni sektor ni veliko posegal po študentskem delu. »Največ poleti v času počitnic. Tako je lani zaradi višjih stroškov avtomatsko manj oseb opravljalo delo.« Zmanjšanje se najbolj pozna v zasebnem sektorju. Zaradi nove zakonodaje vedno manj podjetnikov odda ponudbo za študentsko delo. »Pravijo, da jim je predrago, da je že skoraj enako kot redna zaposlitev,« poroča. Srednja in večja podjetja pa ob večjih naročilih, ob bolniških izostankih zaposlenih še vzamejo dijake in študente. »Smatram, da vsa podjetja – tako samostojni podjetniki, kot manjša, srednja in velika podjetja – vedno najprej dodatno obremenijo svoje delavce ali jih prerazporedijo z enega oddelka na drugega. Šele ko nimajo več možnosti, da bi delo opravili v krogu svojih delavcev, se obrnejo na servis.« Delo tudi ni več tako konstantno kot včasih. Servis sedaj osebe napotuje pogosto le za nekaj dni, tednov – odvisno pač od potreb delodajalcev, ki se za študentsko delo očitno vedno manj zanimajo. Strokovnih del praktično ni. Še vedno pa so dijaki in študenti dobrodošli v proizvodnji, prodaji, strežbi, pri čiščenju, selitvah in podobnih priložnostnih delih.
Ko dijak oziroma študent in delodajalec skupaj plačata 192,16 evra prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se dijaku ali študentu prizna en mesec delovne dobe. V enem letu ne more zbrati več kot leto dni, četudi bi plačal več prispevkov.