Spodbuditi zanimanje mladih za področja znanosti

Fakulteta za varstvo okolja (FVO) je gostila konec avgusta mlade raziskovalce, ki so se udeležili prve poletne šole FVO – Majhni koraki za velike spremembe v okolju. Poletna šola, ki je namenjena mladim od 14. do 18. leta, je financirana v okviru projekta »Promocija študija s STE(A)M področij za poklice prihodnosti«, ki ga financira ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Z njo želijo spodbuditi zanimanje za področja znanosti, tehnologij, inženirstva, umetnosti in matematike, v mladih pa radovednost in kreativnost s pomočjo uporabe inovativnih pedagoških praks. Na tak način mladim omogočijo zabavno, koristno in kakovostno preživljanje prostega časa ter jim približajo vsebine, s katerimi se bodo tako ali drugače srečevali na nadaljnji izobraževalni in poklicni poti.

Ali mikroplastiko sploh vidimo?

V delavnici »Mikroplastika v naših oblačilih« so z uporabo laboratorijskega inventarja, vodnih bolh in mikroskopiranja ugotavljali velikost mikroplastike in se spraševali, kje jo najdemo in ali jo okoli sebe sploh vidimo. Osrednji del je bil namenjen preučevanju tekstilnih izdelkov, ugotavljanju prisotnosti plastičnih materialov v njih ter spoznavanju potencialnih okoljskih problemov, ki jih tekstilna industrija prinaša. Preučili so dobrih 7 kg raznolikih oblačil in ugotovili, da je velika večina naših oblačil iz Azije ter v povprečju vsebujejo 30 % sintetičnih (plastičnih) tekstilnih vlaken. Z merjenjem lastnosti vode so ugotovili, da mikroplastika ne vpliva na fizikalno-kemijske lastnosti vode, ampak na vodna okolja vpliva predvsem s kopičenjem, tudi v živih organizmih in po prehranjevani verigi.
Delavnico so zaključili z raziskovanjem problematike tekstilnih odpadkov. Spoznali so eno najbolj onesnaženih rek na svetu, ki je taka predvsem zaradi številnih tekstilnih obratov in njihovih izpustov, ter tekstilno goro v Akri v Gani, kjer se zbirajo ogromni kupi odpadnega tekstila. Kupi so v prvi vrsti namenjeni prebivalcem Akre, ki se s prodajo »second hand« oblačil preživljajo, a dandanes vedno več tekstila zaradi slabe kakovosti konča na nepreglednih kupih, ki jih sežigajo oz. se spirajo v morja.