Umrl je tržaški pisatelj Boris Pahor
Trst, 30. maja – V 109. letu starosti je na svojem domu v Trstu umrl pisatelj Boris Pahor, eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je preživel najhujše trenutke 20. stoletja in svoje življenje posvetil predvsem izpričevanju resnice. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.
Boris Pahor se je rodil 26. avgusta 1913 v slovenski družini v Trstu še v času Avstro-Ogrske. Leto pozneje je svet zajela in korenito spremenila vihra prve svetovne vojne.
Opisovali so ga kot živi primer izkušnje treh totalitarizmov 20. stoletja – fašizma, nacizma in komunizma. S fašizmom se je srečal v zgodnjem otroštvu v rodnem Trstu, kjer je kot šestletni deček videl, kako v ognjenih zubljih sovraštva izginja Narodni dom. Nepojmljivemu zlu je dobrih dvajset let pozneje pričeval kot taboriščnik, novim krivicam pa nato v Jugoslaviji, kjer je njegovo delo dolgo ostalo neopaženo.
Šele v zadnjih nekaj desetletjih je Pahorjeva navzočnost v slovenskem prostoru doživela preporod. Številni so želeli prisluhniti pisateljevi težki zgodbi, sam pa se je kljub visoki starosti zavedal nujnosti nastopanja. Kjer koli je spregovoril, ni izgubljal časa za kaj drugega kot pričevanje o tem, kar je v življenju videl in prestal, da bi vsi izvedeli, kako so “morale pri nas goreti knjige in kako smo bili brez jezika“, kako je bil “strah naš vsakdanji kruh” in o taboriščih, “postojankah zgubljenega sveta“. Gnalo ga je predvsem dvoje: da bi se poklonil “manom ugaslih tovarišev“, predvsem pa to, da bi se nove generacije zavedale mnogoterih pasti družbe in gradile boljšo prihodnost.
Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.
Umrl je nekdanji slovenski atlet Marko Račič
Ljubljana, 28. maja – V 103. letu starosti je umrl v Adlešičih v Beli krajini rojeni Marko Račič, tudi Bloudkov nagrajenec in dobitnik mednarodne olimpijske nagrade. Bil je najstarejši slovenski še živeči olimpijec. Stoti rojstni dan je praznoval 25. aprila 2020.
Med drugim je nastopil na poletnih olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu ter v teku na 400 m prišel do polfinala. Po atletski karieri je bil trener, selektor reprezentance, sodnik, do 90. leta starosti je sodil na 1500 tekmah, bil organizator tekmovanj, statistik in publicist.