23. leto zapored sta društvo Revivas in KS Škale-Hrastovec pripravila srečanje preseljenih Škalčanov, imenovano Škalska pravljica. Dogodek je vedno dvodnevni, letos je potekal 30. junija in 1. julija. V petek so pripravili pogovor z nekdanjimi predsedniki in aktualno predsednico Sveta krajevne skupnosti Škale-Hrastovec, po pogovoru pa so odprli razstavo fotografij njihove krajanke, fotografinje Fane Vrabič Obrazi Škalčanov, nastalih v času med obema vojnama in do sredine 50. let. Razstavo je postavil in komentiral kustos Muzeja Velenje Damijan Kljajič, ki je predvsem povabil številne krajane k ogledu fotografij, da bi med obrazi prepoznali in poimenovali koga, za katerega ne vedo imena.
Petkov pogovor s predsedniki Sveta KS je vodila Eva Kumer. Za omizje so bili povabljeni še živeči predsedniki od leta 1971 in udeležili so se ga Herman Arlič (1971–1979 in 1998–2002), Boris Polak (1983–1987), Bojan Pavlinc (2002–2006), Vera Pogačar (2007–2008), Božidar Repnik (2010–2018) in sedanja predsednica Petra Bevc.
Vsak od njih se je v svojem mandatu soočal s težavami, z investicijami tako v vodovod, ceste in plinifikacijo kot v kanalizacijo in telefonijo ter s projekti, ki so prinesli tudi uspehe. Predvsem pa so morali sodelovati vsi krajani. V času Borisa Polaka so (drugič) preselili središče kraja na sedanjo lokacijo, zgradili gasilski dom in kasneje osnovno šolo. Predsednik gradbenega odbora je bil Jože Krk, ki je podrobno opisal vsa prizadevanja, potek gradnje in dobro sodelovanje s Premogovnikom Velenje in občino Velenje. Odprtje tretjega centra Škal je bilo leta 1987 veličastno in dobro obiskano, posadili so tudi lipo, pod katero vse od takrat potekajo številne prireditve, srečanja, pod njo pa so shranili tudi časovno kapsulo.
»KS je lepo urejena, a glede na to, koliko je dala naši prejšnji in zdajšnji domovini skozi energijo, smo dobili premalo in plačali velik davek. Trasa hitre ceste, ki bo znova slabo vplivala na veliko naših krajanov in bo velik poseg v naše okolje, je kaplja čez rob,« je poudaril Božidar Repnik, njegove besede pa sta dopolnila Herman Arlič in Tomo Lipnik s svojim spominjanjem težkih časov preseljevanja Škal in Škalčanov, ki seveda daleč v zgodovini niso mogli vedeti, da so naselili grič nad najdebelejšim slojem premoga, ki ga bodo rudarji odkopali in Škale potopili. »Odškodnina se mora vrniti tja, kjer je škoda nastala,« je Arlič citiral zakone in dejal, da bodo pri tem vztrajali, a dogovoriti se morajo, kam jo bodo vložili. Med pozitivnimi pridobitvami pa vsekakor velja omeniti načrtovani novi vrtec, ki naj bi zrasel ob osnovni šoli, branili pa se ne bi tudi vaške gostilne, kot skoraj »obveznega« družabnega dodatka središču kraja. »Ne želim si, da bi Škale postale spalno naselje, da bi ljudje le odšli na delo in se zvečer vrnili, ampak da bi se pogosteje srečevali, se udeleževali krajevnih dogodkov za vse generacije, ki jih pripravljajo naša društva, pa smo večkrat razočarani, ker je obisk premajhen,« pa je dejala Petra Bevc.
Sobotnega srečanja so se udeležili predstavniki 32 družin preseljenih Škalčanov. Predsednik društva Revivas Zvone Kodrun je poudaril, da je namen vsakoletnega srečanja predvsem obujanje spomina, da so se zaradi odkopavanja premoga pod škalskim hribom morale številne družine preseliti, nekatere tudi dvakrat, ter seznanitev z novostmi in dogajanjem v kraju. »Seveda pa je namen tudi prisrčno snidenje, pogovori, a z leti je udeležencev vse manj. Želimo si, da bi na srečanje prišle tudi mlajše generacije, potomci prvih preseljenih Škalčanov, da bi jim pokazali, kje so živeli njihovi predniki.« Poleg ogleda razstave so za udeležence pripravili tudi kulturni program, pogovor s predsednico Sveta KS Petro Bevc, zbrane pa so nagovorili tudi podžupanja MO Velenje Darinka Mravljak, predsednica Turistične zveze Velenje Nataša Dolejši in član poslovodstva Premogovnika Velenje Aleš Logar.
Slednji je poudaril, da je Premogovnik Velenje dolini veliko dal in vzel in podobno velja tudi za Škale. »To je kraj, ki je bil najbolj pod udarom. Zato želimo tudi s tem, ko se predstavniki Premogovnika Velenje udeležujemo dogodkov v Škalah, pokazati spoštovanje do ljudi in kraja, da nam je mar in se zavedamo rekultivacije in sanacije doline. Odgovornost Premogovnika Velenje je pokazala, da je možno imeti lep kraj in da je poleg rudarstva mogoče razvijati tudi turizem.«