Na kulturni praznik je Društvo za kulturo Gorenje v čudovitem ambientu najlepše meščanske hiše v Šaleški dolini, Vile Mayer, gostilo dr. Ignacijo Fridl Jarc, tajnico-urednico Slovenske matice in dekanjo Fakultete za slovenske in mednarodne študije. Z izjemno izobraženo, pronicljivo in hkrati lahko razumljivo sogovornico se je o ohranjanju slovenstva in njegovi prihodnosti v družbi evropskih narodov pogovarjala Uršula Menih Dokl.
Izpostavili sta nekaj za slovenstvo pomembnih elementov, od znamenitih osebnosti, kot je domačin Josip Vošnjak, in kulturne dediščine (dvorec Gutenbuchel) do utrinkov iz slovenske zgodovine, med katere sodi ustanovitev Slovenske matice, ki letos praznuje 160 let. Ustanovljena je bila v času, ko šol v slovenskem jeziku ni bilo in ko so slovenski študentje študirali v tujini. Ustanovitev 4. februarja 1864 velja v slovenski zgodovini za veličasten dogodek, ki je povezal vse tedanje narodno-buditeljske težnje ter pomembno prispeval k utemeljitvi slovenskega knjižnega in znanstvenega jezika ter k ustanovitvi slovenske univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Na naslovno vprašanje dogodka, zakaj slovenski jezik in kultura ne smeta izginiti iz naših src, je Fridl Jarčeva odgovorila: »Z maternim jezikom smo vrojeni v slovenstvo. Ta naša jezikovna posebnost določa naš način mišljenja, naše čustvovanje in delovanje. Govoriti o slovenstvu pomeni spoznavati same sebe, da bi razumeli in spoštovali naše narodne in jezikovne posebnosti. Hkrati je to pogoj, da lažje razumemo in sprejemamo druge.«
In kaj nam Prešeren s slovensko himno sporoča v letu 2024? Fridl Jarčeva odgovarja: »Zdravljica je zelo živa in aktualna. Za razliko od številnih drugih narodnih himn, ki pozivajo k boj in orožju, nas nagovarja, da moramo biti ponosni na slovenstvo, znati biti bratje z drugimi narodi in ljudmi ter si nenehno prizadevati za mir, naj bo to v zasebnem življenju, v skupnosti, v kateri živimo in delamo, ter seveda in predvsem med narodi.«