Konec leta 2019 so stanovalci prvih oskrbovanih stanovanj v Velenju prestopili vrata svojih novih domov na Jenkovi cesti 18. Stežka so se odločili zapustiti svoje dolgoletne domove in začeti novo poglavje v oskrbovanih stanovanjih. Ta članek je pričevanje njihovega dosedanjega bivanja v oskrbovanih stanovanjih, kjer skupaj doživljajo vzpone in padce, delijo težave, soustvarjajo in gradijo edinstveno skupnost. Zelo iskreno so nam zaupali, kako izgleda njihovo življenje.
»Decembra 2019 smo se stanovalci vselili v prvi objekt z oskrbovanimi stanovanji. Večina se med seboj ni poznala, a vsi smo bili Velenjčani, stari več kot 65 let. Odločitev za selitev iz domačega okolja, kjer smo preživeli desetletja, je prinesla vprašanja in izzive, a obenem tudi novo poglavje v naših življenjih,« so zapisali stanovalci.
Zavedali so se, da se s starostjo pogosto pojavljajo omejitve. »Spraševali smo se, kaj lahko starejši pričakujejo od življenja, ko se odselijo iz hiše ali stanovanja, v katerem so bivali več kot 40 ali 50 let. Kakšni bodo bodoči sosedje? Glede na svojo starost se zavedamo, da nimamo veliko pričakovati: betežnost, zdravstvene težave in nadloge, osamljenost, zaprtost med štiri stene. Prve mesece smo se pričeli spoznavati na stopnišču, v okolici objekta, mogoče kdaj v lekarni, trgovini, na klopi pred objektom, in tako začeli graditi skupnost.«
Stanovalci oskrbovanih stanovanj potarnajo, da jih nista ne lastnika objekta, ne izbrani upravnik povabila na skupni sestanek (razen na uvodnem sestanku pred vselitvijo, na katerem so jim razložili, kako rokovati s hišnimi aparati in ostalo opremo v stanovanjih). »Pričakovali smo, da bomo deležni vsega, kar so obljubljali ob otvoritvi objekta, a žal se ni nihče razen direktorice, socialne delavke in poslovne sekretarke iz Doma za varstvo odraslih Velenje zmenil za nas. Ko smo se začeli sosedje med seboj pogovarjati, večinoma o pomanjkljivostih, ki smo jih zaznali med bivanjem v stanovanjih, smo se dogovorili, da vse pripombe in predloge vpisujemo v zvezek, ki bo vedno na mizi v skupni sobi in bo na vpogled upravniku in lastnikoma. V zvezek dosledno vpisujemo tudi vse dogodke, ki so pomembni za nas in pristojne službe.«
Marca 2020 je vodstvo Doma za varstvo odraslih Velenje organiziralo in pripravilo prvo čajanko, ki so se je udeležili skoraj vsi stanovalci, in takrat so imeli priložnost, da izpostavijo vso problematiko in težave, s katerimi se srečujejo. »Razložili so nam, da za reševanje konkretnih težav nimajo kompetenc, da pa bodo naše pripombe in predloge posredovali upravniku in lastnikoma. V štirih letih smo videli izboljšave, vendar ostajajo nerešene zadeve, kljub udeležbi župana MO Velenje in varuha človekovih pravic na naših sestankih. Dve pandemiji sta proces upočasnili, a smo kljub temu vzdrževali stroge protikoronske ukrepe, saj stanovalci sodimo v rizično skupino.«
Stanovalci se sproščajo tudi na pevskih vajah, ki jih organizirajo enkrat tedensko, ter tedenskih urah telovadbe, kjer pa si želijo več moške družbe. Družijo se v skupni sobi, ki jo skrbno in z občutkom za estetiko urejajo stanovalke. »Vsako leto pripravimo almanah z zbranimi fotografijami dogodkov, kar nas povezuje in dokumentira naše prijetno bivanje. Ob zaključku lanskega leta je gospa Irena pripravila Almanah za leto 2023, pregled in povzetek vseh zanimivih dogodkov leta. In na koncu še zahvala naši neverjetni pobudnici gospe Hildi, ki neutrudno in skrbno nadzoruje naša dogajanja ter nas vključuje v svoje neustavljive ideje.«