40-dnevni postni čas se je za katoličane začel s pepelnično sredo, ko je po mastnem pustu nastopil strogi post. Na pepelnično sredo in na veliki petek naj bi se mesu odpovedali, sicer pa je postni čas tudi obdobje, v katerem jemo bolj zmerno, se vsaj ob petkih odpovemo uživanju mesa in mesnih jedi, predvsem pa poskrbimo, da z uživanjem bolj raznovrstne in polnovredne hrane nekoliko razbremenimo in razstrupimo organizem.
Postni čas je bil že nekdaj zahteven
Ljudje z vsega sveta se iz različnih razlogov posta namreč poslužujejo že več stoletij, v zadnjih letih pa postaja popularen trend tudi v zdravstveni in fitnes industriji. Toda koliko in kakšna vrsta posta je sploh primerna za naše telo in kakšne jedi lahko v tem času jemo? Že Valvasor je pisal o posebnem slovenskem pepelničnem običaju, po katerem naj bi dekleta, ki so se približevala tridesetemu letu ter se med novim letom in pustom niso poročila, morala fantom na vasi nekaj plačati ali pa so morala na pepelnično sredo za kazen po vasi vleči ploh. Šlo je za težak olupljen hlod, na katerega je bila pritrjena slamnata lutka, fantje pa so dekleta priganjali z biči, če niso pridno vlekla. Na koncu so lutko vrgli v vaški vodnjak, ploh pa so prodali na dražbi in kupnino zapili na naslednjem plesu. Postni čas je nato zahteval umirjeno vedenje in odpovedovanje slabim navadam, dekleta pa v času do velike noči niso smela nositi rdečih in živopisanih oblačil.
Osnova za ohranjanje zdravja
Pomena posta so se zavedali že stari Egipčani v 15. stoletju pr. n. št. in so ga po pričevanju grškega pisatelja Herodota pojmovali kot osnovo za ohranjanje zdravja in mladosti. Postili so se enkrat na mesec, ker so spoznali, da preveč hrane škoduje.
Postili so se tudi stari Grki, celo filozof Pitagora in njegovi učenci, saj je menil, da s tem povečuje svojo sposobnost razmišljanja. Iz nekega razloga naj bi redne 10-dnevne poste izvajala tudi Platon in Sokrat. V 4. stoletju pr. n. š. je v Tibetu celo obstajala knjiga z naslovom Osnovna načela medicinske znanosti Tibeta, ki vsebuje poglavje o zdravljenju s hrano in postom. K postu je pozneje nagovarjalo krščansko sveto pismo, pa tudi vse druge religije sveta, kar dokazuje, da so se modreci že nekoč zavedali, da je preobilno prehranjevanje poglavitni vzrok za številne bolezni.
Ne prakticirajo ga le verniki
Posta sicer ne prakticirajo samo verniki, temveč tudi tisti, ki želijo svoje telo razstrupiti oziroma očistiti vseh nakopičenih odpadnih snovi in strupov, ki so se v telesu nabrali med zimo. Postenje velja za učinkovit način, s katerim telo razbremenimo vsakdanjih naporov, ki so povezani s prebavljanjem in presnavljanjem hrane.
Tradicionalni vidik spomladanskega posta temelji na skladnosti z naravo in je po besedah poznavalcev še kako smiseln. Shrambe se po dolgi zimi namreč počasi začnejo prazniti, zunaj pa še ni pridelkov, ki bi jih lahko dali na krožnik. Poleg tega je osnova spomladanskega posta prečistiti telo in v njem na novo vzpostaviti ravnovesje, ki se je čez zimo in med številnimi prazniki nekoliko porušilo. Danes razmeroma hitro zakisamo telo, kar lahko vodi v številne zdravstvene težave in post je lahko ključni dejavnik pri ponovni vzpostavitvi ustreznega kislinsko-bazičnega pH razmerja.
Vrste posta
Pravi post je šele splošno odpovedovanje vsem živilom v pravem pomenu besede, vendar so prehodi na post lahko tekoči. Se pravi, da je uvod v postenje lahko zelenjavna juha oziroma sadni ali zelenjavni sokovi, ki si jih smemo privoščiti tudi med strogim postom. Priljubljeno je postenje s sveže iztisnjenimi sokovi, pri čemer je treba paziti, da niso pregosti in presladki. Z bananinim sokom se hitro prehranimo, zato je treba sokove redčiti z vodo in čajem, tako da dobimo tudi dovolj tekočine.
Delni post lahko delamo tudi z zelenjavo, odličen »prehod« pa je še postenje s krompirjem, v kakršnikoli obliki in količini, če le ne dodajamo maščob in soli ali mleka. Tudi kakšen dodan košček druge zelenjave ne izniči posta.
Kdaj je pravi čas za postenje?
Pomlad in jesen sta najboljši obdobji za poglobljen postni čas, kajti pomlad je čas razcveta, postenje na pragu zime, najbolje novembra, pa pomeni vstop vanjo z manj balasta, zaradi česar preživimo zimo bolj zdravo.
Strokovnjaki svetujejo, da naj bo začetek posta v petek zvečer. Kdor se bo postil doma, in ne v vodeni skupini, mora poskrbeti za možnosti umika, da bo lahko zadovoljil naravno potrebo po miru, ki spremlja post. Ni pa post primeren za ljudi na odgovornih delovnih mestih, za šoferje ali upravljavce strojev, kajti obdobja brez hrane podaljšajo reakcijski čas telesa.