Vsako leto 4. februarja pod okriljem Mednarodne zveze za obvladovanje raka obeležujemo svetovni dan boja proti raku. Letošnji opominja: »Varujmo delavce pred izpostavljenostjo rakotvornim snovem!« Približno 100.000 evropskih delavcev letno izgubi življenje zaradi raka, kar pomeni, da je rak najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom. Diagnoza je pogosto postavljena več let po izpostavljenosti, saj je obdobje od izpostavljenosti do nastanka raka lahko zelo dolgo. Rak ne povzroča samo trpljenja posameznika, ampak ima velik vpliv tudi na družbo. Neposredni stroški izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu v Evropi se ocenjujejo na 2,4 milijarde evrov letno.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozarja, da bo število novih primerov rakavih obolenj do leta 2050 naraslo na 35 milijonov, kar bo za skoraj 77 odstotkov več kot leta poprej. Kot glavne krivce za porast obolenj z rakom je navedla tobak, alkohol, debelost in onesnaženost zraka. Zato je prav, da za zdravje skrbimo vsak dan in ne le v februarju.
Najbolj smrtonosen je rak na pljučih
Skoraj vsak peti človek zboli za rakom, vsak deveti moški oziroma dvanajsta ženska pa zaradi te bolezni umre. Najbolj smrtonosna oblika raka lani je bil rak na pljučih, zaradi katerega je umrlo 1,8 milijona ljudi in predstavlja 18,7 odstotkov vseh smrti zaradi raka. Sledijo rak debelega črevesa in danke z 900.000 ter rak na jetrih s 760.000 smrtnimi primeri.
Največ ljudi je lani zbolelo za rakom na jetrih, in sicer 2,5 milijona. Sledijo še rak dojk (2,3 milijona), rak debelega črevesa in danke (1,9 milijona) ter rak prostate (1,5 milijona). Pri ženskah je bil najpogosteje diagnosticiran in najbolj smrtonosen rak dojk, pri moških pa rak pljuč. V Sloveniji sta medtem po podatkih IARC lani za rakom zbolela 14.402 človeka, umrlo pa je 6.898 ljudi. Najpogostejše oblike raka pri nas so bile rak prostate, pljuč in dojk. Pri moških je bilo največ primerov raka prostate, in sicer malo manj kot četrtina, pri ženskah pa je več kot četrtino obolenj z rakom predstavljal rak dojk.
Kaj pa Šaleška regija?
Odzivnost v Program Svit – presejanje za raka debelega črevesa in danke – je bila lani 66,9-odstotna, v Sloveniji pa 63,4-odstotna. Presejanost v Programu Zora – presejanje za raka materničnega vratu – je bila 71-odstotna, v Sloveniji pa 71,7-odstotna.
Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 18 na 100.000 prebivalcev, enaka kot na državni ravni.
Na 100.000 prebivalcev je bilo vseh na novo odkritih rakov v preteklem letu 562 (v Sloveniji 569) – 479 v Šoštanju, 487 v Šmartnem ob Paki, novih primerov raka debelega črevesa in danke 61 (v Sloveniji 64) – 54 v Šoštanju, 101 v Šmartnem ob Paki, novih primerov raka pljuč 56 (v Sloveniji 70) – 64 v Šoštanju, 41 v Šmartnem ob Paki – ter novih primerov raka dojke 135 (v Sloveniji 129) – 82 v Šoštanju, 103 v Šmartnem ob Paki.
Da bi temu naredili konec, je ključnega pomena, da delavcem preprečimo stik z rakotvornimi snovmi. Izpostavljenost rakotvornim snovem namreč ne ogroža le splošnega zdravja in kakovosti življenja delavcev, temveč vpliva tudi na prisotnost na delovnem mestu in storilnost.
Zato društvo za boj proti raku Velenje, skupaj z Ministrstvom za zdravje RS in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, tudi delodajalce poziva, naj priporočila proti raku vzamejo resno. Imejte se radi – poslušajte in opazujte svoje telo, vsakdo ima namreč zdravje v svojih rokah.
Društvo za boj proti raku Velenje