Objemi, rokovanja, vzkliki veselja, presenečenja, smeh … Vsega je bilo na dvorišču gostišča Kavčič v Šaleku na začetku srečanja nekdanjih zaposlenih v blagovnici NAMA Velenje – Namovcev. Več kot 90 se jih je odzvalo povabilu nekdanjega sodelavca Ivana Korena. Klepetanju in obujanju spominov kar ni bilo konca …
»21. decembra 1971 ob 10. uri so v središču Velenja odprli novo veleblagovnico Nama. Takoj po odprtju se je tam nabralo veliko kupcev in tudi radovednežev, ki so napolnili prodajalne v veliki blagovni hiši, mnogi pa so se okrepčali v točilnicah. Nakupovalni vrvež je trajal vse do 20. ure zvečer, ko so veleblagovnico zaprli,« je svojo kroniko na srečanju začela ena od zaposlenih v Nami Metka Grabner.
Zgodba Name pa se je s polaganjem temeljnega kamna začela šele aprila tisto leto. »Navzoči pri polaganju temeljnega kamna niso verjeli napovedim, da jo bodo zgradili in odprli še isto leto. Letos v aprilu pa bo natanko 53 let, ko je velenjsko gradbeno podjetje Vegrad pričelo z gradnjo, za katero so kljub zahtevni gradnji in nekaterim težavam med njo potrebovali le 180 delovnih dni.
Gradbene načrte je izdelal velenjski projektivni biro, glavni projektant pa je bil dipl. inž. arh. Andrej Šmid. Namini strokovnjaki so rešili tehnološke zaplete, večino opreme pa dobavili kooperanti Slovenijalesa. Veleblagovnica v Velenju je imela 13 oddelkov, ki so bili razmeščeni na 3.000 kvadratnih metrih prodajnih površin. V trgovski hiši je bilo še 1.500 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. Potrošniki so imeli na voljo skoraj 20.000 vrst različnih artiklov, kar pomeni, da je bila izbira res izredno velika.«
Več v Našem času, št. 13, ki je izšel 28. marca.