Novembra je v Pesnici pri Mariboru potekalo 9. Državno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko, ki ga organizira Zveza diatonične harmonike Slovenije, na katerem se je predstavilo 53 tekmovalcev. Izvrstni sta bili Tjaša Lesjak, trenutna svetovna in državna prvakinja v tradicionalni glasbi iz leta 2021, ki je lani zmagala tudi v disciplini vse glasbe. V tradicionalni glasbi je zmago slavila Mia Ovčjak. Obe iz šole Nejca Pačnika. Že konec tega meseca harmonikarje čaka 17. Tekmovanje za nagrado Avsenik. »Urnik je kar zgoščen. Vedno skušamo že kakšno skladbo pripraviti vnaprej, na rezervo«, pravi Nejc, ki dodaja, da so dekleta v zadnjih letih na tekmovanjih izjemno uspešna. »Imamo tudi nekaj uspešnih fantov, a punce kar nekako prevladujejo. Lani so na državnem prvenstvu prevzele primat. V moji šoli je aktivnih nekje 15, 20 tekmovalcev in tekmovalk. Vsake toliko časa je dobro, da se vse skupaj malo obrne« pravi naš sogovornik.
Vaja, vaja, vaja
Vaja dela mojstra je znan pregovor, ki je tudi pri igranju na harmoniko še kako aktualen. Priprave na tekmovanja so zelo pestre. »Seveda se je treba ogret, pripravit v najboljši meri. Skupaj z mentorjem se odločiva kaj bova izbrala, najprej iz zakladnice, takšno ki nama je všeč in da je kasneje lahko tudi tehnično dovršena. Res veliko vadim. Sosedje so na srečo precej daleč, tako da ne slišijo, sicer bi me imeli polno glavo« z nasmehom pove Tjaša. »Na vsako tekmovanje se je treba pripraviti z veliko vaje« potrjuje tudi Mia.
»Januarja se bomo najbolj posvetili Avsenikovem tekmovanju, takoj po tem pa bomo vse moči usmerili v svetovno prvenstvo, ki poteka vsaki dve leti. Letos bo maja v sosednji Avstriji. Seveda se sezona s tekmovanji nato nadaljuje: Šegovčevo prvenstvo, evropsko prvenstvo, Slakovo tekmovanje, državno tekmovanje … Konec leta je tudi 10-letnica obstoja Zveze za diatonično harmoniko in menim, da je pred nami kar eno zares praznično leto«, pove Nejc.
Za učenje harmonike je vedno čas
»Otroci začnejo zgodaj. Nekje od petega, šestega leta naprej. Začetek osnovne šole je najbolj priporočljiv. Kmalu se opazi kdo je iz pravega testa, kdo malo manj. V moji šoli pa je kar nekaj učencev, ki se po 60. letu odločijo za harmoniko. Meje seveda ni, kjer je volja je tudi pot. Motivacija je pomembna. Mnogokrat je težko, ker se razpoloženje spreminja, vsak nima vedno najboljšega dne. Vedno se učence trudim z mirnostjo umiriti, da se fokusirajo in razmišljajo o tem kaj igrajo. To pa potem prinese tudi uspeh.«