S prihodom toplejših dni so na preži tudi klopi. Okuženi so prenašalci bolezni kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Obolevnost zaradi omenjenih bolezni hitro narašča na začetku aprila in doseže vrh v poletnih mesecih zaradi dejavnosti klopov in zaradi večjega zadrževanja ljudi v naravi: v gozdovih, na travnikih, vrtovih in podobno. Povečana obolevnost traja do konca oktobra. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi, med območji pa najbolj izstopata Gorenjska, še zlasti pa Koroška. Cepiva za lymsko boreliozo ni, se pa s cepljenjem lahko zavarujemo pred klopnim meningoencefalitisom. Klopi se zadržujejo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Takoj, ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.
Klopi so že na preži
