Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere vrste ptic približajo stanovanjskim naseljem. Če jim v okolici svojega doma ponudimo primerno hrano, si jih lahko ogledamo od blizu in jih tako bolje spoznamo. Če upoštevamo strokovno stališče, hranjenje ptic nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje, pravijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Najbolj splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi.
Zakaj krmiti ptice?
Upoštevajoč strokovno stališče hranjenje ptic nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje. Zagotovo pa je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj našega odnosa do njih. Hranjenje ptic in opazovanje dogajanja ob krmilnici sta posebej zanimiva za otroke, ki na ta način razvijajo vrednote ohranjanja narave. »Zato v društvu hranjenje ptic, ob upoštevanju spodaj navedenih napotkov, priporočamo,« dodajajo v DOPPS.
Nezaželeni učinki hranjenja
Hranjenje ptic ima lahko zaradi možnosti prenosa povzročiteljev bolezni med pticami tudi neželene učinke. Priporočamo, da krmilnice skrbno očistite pred vsakim ponovnim nasipom sveže hrane, ki naj bo v zmernih količinah. S tem zmanjšujemo možnost onesnaženja hrane s patogeni in tako posredno okužbo ptic.
Ko je sklenjena snežna odeja
Hranjenje ptic in opazovanje dogajanja ob krmilnici je posebej zanimivo za otroke, ki na ta način razvijajo vrednote ohranjanja narave. Na društvu svetujejo: »Ptice lahko začnemo hraniti že pozno jeseni, vsekakor pa takrat, ko je v naravi sklenjena snežna odeja ali so nočne temperature pod lediščem. Ko pričnemo ptice hraniti, s tem nadaljujemo vsak dan do večje trajnejše otoplitve, ko s hranjenjem postopno prenehamo. Poleg hranjenja ptic je dobro, da si v vrtu omislimo tudi napajalnik, ki bo za razliko od gnezdilnice zelo dobrodošel v poletni vročini. Tako si lahko zanimivo dogajanje neposredno na vrtu zagotovimo skozi vse leto.«
Ni primerna vsaka hrana
Najbolj splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne s tisto, ki je bila kuhana in začinjena. Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. »To pomeni, da na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne avtohtone drevesne in grmovne vrste, kot so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in druge. Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na trtah oziroma brajdah in sadja na drevesih, ki jih bo obiskal kos, lahko pa celo brinovka in carar,« pravijo v DOPPSU.
Kaj pa kupljena, pripravljena hrana?
»Za zrnojede ptice, med katere spadajo ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica, je najlažje kupiti že pripravljeno hrano ‒ mešanico sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Mešanica za talno krmišče naj vsebuje konopljina in sončnična semena, oves, pšenico in proso. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo neoluščene orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu,« še svetujejo v DOPPSU in dodajajo, naj bomo ob nakupu hrane, namenjene za hranjenje prostoživečih ptic, pozorni, da mešanica ne vsebuje semen pelinolistne žvrklje (ambrozije). Pri nekaterih izdelkih je to zapisano na deklaraciji.
Kakšna naj bo krmilnica?
Primerna krmilnica je izdelana iz lesa in ima lastno streho, hrana pa je pticam dostopna z vseh strani. Lahko gre tudi za preprost pladenj z robom, ki je postavljen na suho mesto, na primer pod nadstreškom. Ploskev, kamor nastavljamo hrano, naj ima dva centimetra visok rob in tloris, velik vsaj 30 x 40 centimetrov. Krmilnico moramo redno preverjati in čistiti, saj se v njej kopičijo ostanki hrane in nečistoče, ki so lahko vir okužbe z različnimi povzročitelji bolezni pri pticah. Prav tako smo pozorni na zadostno količino sveže hrane, ki naj bo na voljo v zmernih količinah.
Ptice lahko hranimo tudi poleti
Dolgo je veljalo prepričanje, da ptice hranimo le pozimi. Bojazen, da s poletnim hranjenjem pticam škodimo, je odveč. Številne sodobne mešanice za poletno hranjenje, ki so dostopne na trgu pri nas in v tujini, so prilagojene poletnim potrebam ptic. Poleg tega bodo ptice še vedno same iskale hrano, denimo žuželke, in nam s tem pomagale na vrtu. Ker so zaradi gnezdenja v poletnih mesecih praviloma bolj teritorialne, jih je na krmilnici v tem času normalno pričakovati bistveno manj kot pozimi.