Glasovnico za naj osebnost junija najdete v Našem času, ta četrtek lahko po 12. uri glasujete tudi na Radiu Velenje.
Maša Kolšek, učiteljica, prostovoljka, vodja projekta Modno podstrešje
Maša Kolšek je učiteljica strokovno-teoretičnih modulov na Šoli za storitvene dejavnosti ŠCV in ena od koordinatoric prostovoljnega dela. Na šoli vodi izmenjevalnico oblačil in trgovino rabljenih oblačil. »Pomagamo društvu Hiša, brezdomcem, varnim hišam in na splošno Velenjčanom. V našo trgovino lahko pride vsak. Če si ne more kupiti oblačila, jih lahko ves čas brezplačno jemlje v preddverju šole ali pa si jih pogleda v trgovinici in za prostovoljne prispevke izbere kakšno večerno obleko in podobno.«
Z izbiro oblačil ni težav, saj jih ljudje prinašajo, ko se jih naveličajo, jih mladi prerastejo, dobili so celo donacijo iz trgovine ali pa svečana oblačila, ko je mimo maturantski ples in jih lahko prihodnje leto obleče nekdo drug … Vse to je dobrodošlo, da vsaj malo zmanjšamo količine odpadnega tekstila, da je manj onesnaženosti in novodobnega suženjstva v tretjem svetu, kjer ljudje, tudi otroci, za skromen zaslužek šivajo za bogate trgovce. Kot mentorica prostovoljcev z dijaki pripravi modno revijo v Domu za varstvo odraslih, kar je posebno doživetje za vse.
Septembra bo Maša s svojimi dijaki aktivna na Pikinem festivalu, zraven so v tednu mobilnosti, na medgeneracijskem festivalu in še na drugih dogodkih MO Velenje. Z MC Udarnik za starejše brez svojcev pripravijo božični večer s koncertom, pogostitvijo in darilom – izbiro oblačil po lastni želji iz Modnega podstrešja …
Marko Hriberšek, frizer, avtor ideje Odreži drugačnost
Marko Hriberšek je svojo frizersko pot začel kot mlad frizer pred 14 leti. Delal je v različnih salonih, leta 2014 pa je odprl svojega. »Sem človek, ki želi iz frizerskega poklica narediti več, ker se mi zdi, da je ta poklic še zmeraj tabu scena in da ga ljudje še zmeraj ne jemljejo kot poklic, ki je lahko zelo profesionalen, zato veliko delam na tem področju,« predstavi sebe in svoj poklic.
Marko želi ljudem, strankam ponuditi nekaj več. In ker svoj poklic jemlje tako profesionalno, ker želi poklic dvigniti na višji strokovni nivo, se mu je porodila ideja za akcijo Odreži drugačnost, ki – kot se je izkazalo – združuje vse njegove želje, cilje. Prvič jo je organiziral leta 2018.
»Nasploh sem velik dobrotnik. Rajši komu drugemu dam kot sebi. Predvsem to sem želel: prvo, da se frizerji iz cele Slovenije povežemo in s skupno močjo ustvarimo nekaj lepega in pomagamo otrokom po naših zmožnostih, z voljo in s trudom. Poleg dobrodelnosti se frizerji med seboj tudi spoznamo, delimo poslovne nasvete in informacije o različnih tehnikah in novostih frizerske industrije, želim si, da smo skupnost, ki se zna poklicati in komunicirati, v smislu ‘tega pa ne vem, ne znam, imaš kakšen nasvet.’ Predvsem, da si pomagamo.
Projekt Odreži drugačnost pripravljajo celo leto, so dosledni pri donacijah, skrbijo za transparentnost, da gre pomoč res v prave roke. Vsako leto se bolj prime, pravi Marko, in vsako leto se akciji pridruži več frizerjev, ki so spoznali, v čem je bistvo njihovega sodelovanja. Letos so se ustavili pri številki 41 sodelujočih frizerjev iz cele Slovenije in vsi so potrdili, da se pridružijo tudi v prihodnjih letih.
Niko Krajnc, gasilec
V Prostovoljnem gasilskem društvu Šmartno ob Paki so na letošnjih volitvah novih članov v organe društva stavili na mlade in nalogo predsednika zaupali Niku Krajncu, ki je pred tem opravljal nalogo tajnika društva.
Ne sodi ravno med zgovorne. Še manj besed izusti pri odgovorih na vprašanja o sebi. Odlikujejo ga skromnost, marljivost, človekoljubnost… Skratka vse, kar pritiče liku gasilca. Zato na vprašanje, zakaj je gasilec, kratko odgovori: »Zato, ker sem želel biti koristen in kot gasilec, ki pomaga sočloveku v nesreči, sem to lahko.« 23 let je na voljo ne glede na dan in uro, kadar zatuli sirena. Gasilec je od nog do glave, kot radi rečemo tako predanim ljudem. Njegov ded je bil nižji gasilski častnik, a ni bil razlog za to, da se je pridružil gasilcem.
Odmevni, tudi njemu sta se vtisnili v globok spomin, sta naravni nesreči – poplave in žledolom. V intervenciji pri slednjem je bil poveljnik. »Vesel sem bil, ker se takrat nihče od operativcev ni poškodoval, nevarnosti pa je pretilo veliko. Na to človek pozabi takoj, ko vidi na obrazu tistega, ki ga je doletela nesreča, zadovoljstvo, ko iz njegovih ust slišiš besede zahvale. Zelo se me je dotaknila lanska intervencija v požaru na Krasu. Ljudje so nam hoteli dati vse, kar so imeli, kljub temu da so sami veliko izgubili. Še danes se mi ob tem orosi oko.«
O prostem času pravi: Kaj je že to? Že lep čas ga namreč nima. Včasih sta bila velika »prijatelja« s kolesom, danes ta sameva. Večji izziv mu je v tem času dokončanje gradnje hiše pa izzivi v novem delovnem okolju. Pa več časa za družino, ki ga je v zadnjih mesecih videla bolj poredko doma. Seveda ni brez želja na področju prostovoljnega gasilstva. »V društvu moramo povečati število operativcev, se še bolj izobraževati, usposabljati in s tem še povečati občutek varnosti pri občanih in občankah,« je sklenil diplomirani inženir strojništva Niko Krajnc.