16. februarja smo na uredništvo prejeli pismo bralke Našega časa Marije, ki nas je prosila, naj pridobimo odgovor na njeno vprašanje. V Bolnišnici Topolšica se je mesec dni zdravil njen mož, ki mu je bilo omogočeno gledanje televizije. Kot piše, je za mesec najemnine televizorja plačala 75 evrov ali 2,5 evra na dan. Ker je bilo gledanje televizije in tudi uporaba interneta v drugih bolnišnicah, kjer je bival mož, brezplačno, jo zanima, zakaj je v BT drugače.
Iz Bolnišnice Topolšica so nam poslali odgovor: »Žal obvezni zdravstveni prispevek krije le nekatere osnovne zdravstvene storitve (zdravljenje otrok in šolajoče mladine do 26. leta, nosečnost in porod, nekaterih zelo hudih bolezni v polnem obsegu, večine bolezni in nezgod, obiske specialistov, bolnišnice ali zdravilišča, ki so nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, številne medicinske pripomočke, nenujne reševalne prevoze, zobno protetiko, medicinske pripomočke za izboljšanje vida in zdravila), medtem ko številne dopolnilne storitve, za katere zdravstveni zavodi menimo, da so ključnega pomena za celostno oskrbo pacienta, ostajajo izvzete.
V tem kontekstu bi želeli poudariti pomen dostopa do interneta, multimedijskih vsebin in drugih prostočasnih storitev, ki lahko izboljšajo izkušnjo in počutje pacientov med bivanjem v bolnišnici. Da bi bolniku lahko v najboljši meri olajšali bivanje v bolnišnici, smo z zunanjim ponudnikom sklenili pogodbo o brezplačni namestitvi 90 terminalov ob bolniških posteljah. Sistem je v izključnem upravljanju izvajalca, stroški uporabe pa se zaračunavajo izključno in neposredno uporabniku sistema – pacientu po avtomatskih terminalih. Tako je pacientu bolj udobno. V naši bolnišnici je bila ta rešitev dobro sprejeta že pred veliko leti. Številni TV-programi lahko pacientu olajšajo bivanje v bolnišnici. Dostop do spleta, Skypa in elektronske pošte omogoča komunikaciju z domačimi. Na voljo so lahko strokovne multimedijske vsebine, ki pacientu nudijo jasna in prijazna pojasnila o operativnih posegih in metodah zdravljenja. Poleg tega želimo izpostaviti, da je naša bolnišnica ena izmed redkih, ki je bolnikom omogočila uporabo teh storitev brez dodatnih stroškov v času epidemije covida-19, ko je vsaka hospitalizacija pomenila osamo pacienta.
Verjamemo, da bi morala država podpreti takšne iniciative, saj bi to prispevalo k večji kakovosti oskrbe pacientov med bivanjem v bolnišnici. Izvajalec oz. ponudnik teh storitev omogoča tudi brezplačno uporabo njihovega sistema celotnemu timu bolnišnice za dostop do informacijskih sistemov za podporo zdravljenju bolnikov, kot je npr. aplikacija eTTL (elektronski temperaturno terapevtski list). Tako je terminal za zdravstveno osebje vir vseh pomembnih informacij, ki jih to potrebuje o bolniku, simptomih, diagnozi, predpisanih posegih in opravljenem zdravljenju.
Bolnišnica Topolšica je, žal, samo ena izmed treh bolnišnic v Sloveniji, ki se je odločila in omogočila bolnikom dostop do teh rešitev, ki so sicer plačljive, a enostavno dostopne. Takšna rešitev omogoča tudi individualen pristop do medijskih storitev, kar v primeru nameščenega TV-aparata ni mogoče, saj morajo isti program gledati vsi pacienti v sobi, vključen aparat pa je lahko moteč za pacienta, ki si želi miru.
Zavedamo se pomena tega, da so pacienti zadovoljni s procesom zdravljenja, in si pri iskanju trajnostnih rešitev za financiranje in implementacijo teh storitev v vseh bolnišnicah po Sloveniji prizadevamo za sodelovanje z ministrstvom za zdravje. Naš cilj je zagotoviti, da bo vsaka bolniška postelja opremljena z enako kakovostno ponudbo za izboljšanje izkušnje pacientov. Iskreno torej upamo, da bo v prihodnosti ustanovitelj prepoznal tudi pomen storitev, ki nimajo neposrednega vpliva na zdravljenje, a so za pacienta še kako pomembne, saj izboljšajo njegovo psihično počutje, kar lahko pomembno pripomore tudi k procesu zdravljenja.
Seveda upamo tudi, da bo finančno stanje bolnišnice v prihodnosti takšno, da bi lahko bolnišnica sama krila stroške takšnih storitev. Tega si v tem trenutku zaradi težke likvidnostne situacije še ne moremo privoščiti, žal pa nam je, da se gospa v času, ko je njen soprog bival v bolnišnici, ni obrnila neposredno na nas.«