Velenje, 17. februarja – Minuli konec tedna so osnovnošolci obiskali srednje šole, da bi pridobili informacije o nameravanem nadaljevanju šolske poti. Osnovno šolo letos zaključuje malo manj učencev kot lani, skupno 21.305, na voljo pa bodo imeli 26.066 prostih mest, kar je več kot lani. V Savinjski regiji zaključuje osnovno šolo 2.530 učencev, razpisanih mest pa je 3.356.
Janko Pogorelčnik, direktor Šolskega centra Velenje, je povedal, da je na informativnih dnevih vsako leto zelo živahno in da zadnja leta poleg devetošolcev prihajajo tudi že osmošolci. »Z večino otrok pridejo tudi starši, in to se mi zdi prav. Dobro je, da starši vidijo, kam se otrok usmerja, čeprav je ključen otrokov interes.«
Največ zanimanja je za štiriletne programe, gimnazijo in program računalniški tehnik. Kot poudarja Pogorelčnik, pa so vsebine iz računalništva in okoljevarstva umeščene v vse izobraževalne programe. Kaj pa poklici v rudarstvu? »Logično je, da je za ta program zadnja leta zanimanja manj. Dejstvo pa je, da so potrebe Premogovnika Velenje po teh kadrih še velike. Treba je vedeti, da ne gre več za klasične rudarske poklice, ampak za geotehnologijo, in ti kadri so zaposljivi na različnih področjih, npr. tunelogradnji in gradbeništvu.«
Vsebine se neprestano spreminjajo
Hitro spreminjajoči se družbi in skoraj dnevnim novostim na področju sodobnih tehnologij skušajo slediti tudi v šolstvu. To najbolj občutijo v srednjih in poklicnih strokovnih šolah, čemur pritrjuje Peter Rozman, ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, ki ima praktične učne prostore v Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC).
»Področje tehnike dela v zadnjih letih zelo hitre korake, po drugi strani pa je prenova programov dolgotrajen proces, v katerega je vključenih več deležnikov, učitelji pa smo samo eni od njih. Kar nekaj let traja, da se program generalno spremeni, a spodbudna je ideja šolskega ministrstva in Centra za poklicno izobraževanje, da se v naslednjih letih prenovijo vsi programi, in to se je zdaj začelo.«
V ta proces je pomembno vključiti delodajalce, saj oni vedo, kakšna znanja zaposleni potrebujejo oziroma s kakšnimi znanji naj bi novozaposleni prišli v podjetje. Za vse strokovne šole velja t. im. odprti kurikulum, ki omogoča, da 20 odstotkov vsebin vanj umestijo sami. »Vsaka šola doda v soglasju z delodajalci tiste vsebine, za katere ocenjujemo, da bi bilo dobro, da jih dijaki usvojijo in utrdijo. V tem šolskem letu pa smo začeli s prenovo določenih izobraževalnih programov, za začetek z generalno prenovo programa okoljevarstveni tehnik in mehatronik operater.«
Potreb več kot ponudbe
Po uradni statistiki, ki jo vsako leto oblikuje GZS, sta deficitarna poklica oblikovalec kovin orodjar in inštalater strojnih inštalacij, a Rozman dodaja, da so po odzivu delodajalcev deficitarni vsi poklici z vseh področij. Za poklice v strojništvu pa je pokazatelj dejstvo, da lahko dijaki na koncu izbirajo, kje se bodo zaposlili.«