Na današnji dan leta 1945 je v štabu 4. operativne cone v Topolšici nemški generalpolkovnik Alexander Löhr, poveljnik nemške armadne skupine E in od 23. marca 1945 tudi poveljnik nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, podpisal brezpogojno kapitulacijo svojih enot. S tem se je za Slovence končala 2. svetovna vojna, ki je bila največji in najusodnejši vojaški dogodek v vsej človeški zgodovini in tudi ena od ključnih preizkušenj v zgodovini slovenskega naroda. Z vdajo še zadnjega okupatorja slovenskega ozemlja je končno prišla težko pričakovana svoboda.
Štajersko in s tem tudi območje Šaleške doline je aprila 1941 zasedel nemški okupator, ki je hotel fizično uničiti slovenski narod. Šaleška dolina v času narodnoosvobodilnega boja ni bila na obrobju dogajanj, saj so se njeni prebivalci aktivno vključili v osvobodilno gibanje in oboroženi odpor. V boju proti okupatorju je izgubilo življenje okoli 4 % prebivalstva Šaleške doline.
Nemčija je po štirih letih srditih bojev, ki so se odvijali domala po celem svetu, 7. maja 1945 brezpogojno kapitulirala pred tremi velesilami: Rusijo, Anglijo in Združenimi državami Amerike. Po kapitulaciji nemških vojnih sil so Nemci v Šaleški dolini v naglici pospravili svoje stvari in se uvrstili med kolono bežečih vojakov in beguncev iz Hrvaške, ki so se pomikali proti Koroški.
V Šaleški dolini v času, ko so se vanjo začele zgrinjati nepregledne množice nemških enot, ni bilo operativnih partizanskih enot. Tu je bil le štab 4. operativne cone, ki se je nastanil v prostorih zdravilišča v Topolšici. Ko je štab izvedel za kapitulacijo Nemčije, je sestavil slovensko-nemški proglas z obvestilom o brezpogojni vdaji nemške vojske, ki so ga razmnožili v obliki letaka in ga nato razširjali med umikajoče se nemške kolone.
Od 5. maja je bil na Polzeli nastanjen nemški generalpolkovnik Aleksander Löhr. Ob novici o kapitulaciji Nemčije je Löhr svojim silam ukazal, naj ob polnoči med 8. in 9. majem ustavijo sovražnosti, razen v primeru, če bodo napadeni. Nato je navezal stik s štabom 4. operativne cone, da bi se pogajal o razorožitvi. Najprej se je z Löhrom v Letušu sestal politični komisar XIV. divizije Ivan Dolničar – Janošik. Löhr ni želel podpisati brezpogojne kapitulacije. Želel je predvsem, da bi lahko v zameno za nemško orožje njegove enote neovirano zapustile jugoslovansko ozemlje in prosto prešle v Avstrijo. Ob koncu pogajanj pa je vendarle pristal na nadaljevanje pogovorov v štabu 4. operativne cone v Topolšici. Nemški general se je naposled vdal in pozno ponoči 9. maja podpisal akt o predaji svojih enot. Dokument o brezpogojni nemški vdaji sta za štab 4. operativne cone sprejela in podpisala politični komisar Matevž Hace in načelnik štaba major Petar Brajović.
Posameznim zaključnim bojem navkljub je prebivalstvo Šaleške doline navdušeno proslavljalo zmago takoj, ko se je raznesla vest o kapitulaciji Nemčije. Že zvečer 8. maja so prišle v Šoštanj in Velenje manjše skupine partizanov in po vsej dolini je zagorelo na stotine kresov. Po nemški kapitulaciji je bil 10. maja 1945 v Šoštanju tudi prvi veliki shod oziroma miting.
V stavbi zdraviliškega parka v Topolšici je spominska soba, ki predstavlja podpis delne kapitulacije nemške vojske, armadne skupine E in nemških sil za jugovzhodno Evropo. Urejena je bila leta 1995, ko smo praznovali pol stoletja miru. Nazadnje je bila prenovljena leta 2015, ob 70-letnici konca 2. svetovne vojne. Upravlja jo Muzej Velenje. Urejena je tako, da jo je mogoče obiskati 24 ur na dan in vse dni v letu. V prostoru je na ogled rekonstrukcija podpisa kapitulacije, ki je bila eden najpomembnejših dogodkov na naših tleh v času 2. svetovne vojne. S pritiskom na gumb si obiskovalci lahko ogledajo kratek film o dogajanju v zadnjih dneh vojne v Šaleški dolini in na Koroškem.
V Muzeju Velenje ohranjata spomin na ta zgodovinski dogodek tudi stol iz jedilnice zdravilišča v Topolšici, kjer je bila podpisana kapitulacija nemške vojske za jugovzhodno Evropo in tok za pištolo generala Löhra, ki mu jo je zaplenil Ivan Dolničar – Janošik. Oba predmeta sta na ogled na stalni razstavi na Velenjskem gradu Šaleška dolina 1941-1945, ki predstavlja obdobje 2. svetovne vojne v Šaleški dolini.