Preko raziskave REUS 2017 smo preverili kakšno temperaturo Slovenci vzdržujemo v bivalnih prostorih v hladnih mesecih. V dveh letih se je povečalo število gospodinjstev, ki so znižali dnevno temperaturo v bivalnih prostorih. V primeru, da je v stanovanju pretoplo pa zmanjšajo gretje namesto, da bi odpirali okna.
V Sloveniji imamo povprečno idealno temperaturo le okoli 130 dni na leto, v preostalih dnevih pa jo je treba umetno vzdrževati. Kurilna sezona traja več kot polovico leta zato je temperatura v prostorih pomemben dejavnik, ki v dobri meri vpliva na stroške gretja. Vsaka dodatna stopinja nad 20 stopinj nam zviša stroške gretja za približno 6 odstotkov.
Preverite kakšne so spremembe pri temperaturi v slovenskih domovih v času kurilne sezone v zadnjih letih in kje je vaše gospodinjstvo glede na slovensko povprečje.
Spremembe pri ravnanju
V 2017 smo zaznali dva pozitivna trenda. V primerjavi z 2015 se je za štiri odstotne točke povečal delež gospodinjstev, ki vzdržujejo dnevno temperaturo med 19 do 20 stopinjami in za štiri odstotne točke se je zmanjšal delež tistih, ki vzdržujejo dnevno temperaturo med 21 in 22 stopinjami. Ob tem štiri petine vprašanih trdi, da kadar je v stanovanju pretoplo, raje zmanjšajo gretje, kot da bi odprli okno.
V primerjavi z 2015 je bilo zaznati povišanje običajne nočne temperature, saj je značilno padel delež gospodinjstev, ki vzdržujejo v hiši ali stanovanju med 17 in 18 stopinj in narasel delež tistih, ki vzdržujejo temperaturo med 19 in 20 stopinjami.
Rezultati raziskave REUS
V skoraj polovici gospodinjstev je običajna dnevna temperatura v času kurilne sezone med 21 in 22 stopinjami. V slabi četrtini je dnevna temperatura med 19 in 20 stopinjami in v enakem deležu med 23 in 24 stopinjami. V majhnem deležu gospodinjstev je dnevna temperatura med 17 in 18 stopinjami (4%), izpod 16 stopinj (1%) in nad 25 stopinjami (1%).
Običajna nočna temperatura v domovih med kurilno sezono je pri več kot tretjini anketiranih gospodinjstev med 17 in 18 stopinjami, pri slabi tretjini med 19 in 20 stopinjami. Skoraj enak delež gospodinjstev vzdržuje nočno temperaturo med 8 in 16 stopinjami (14%) in med 21 in 22 stopinjami (11%). Majhen delež gospodinjstev spi pri izrazito nizkih temperaturah pod 8 stopinj (1%) oz. pri izrazito visokih temperaturah nad 23 stopinj (3%).
Zanimive ugotovitve
Pripravili smo nekaj zanimivih podatkov o temperaturi v bivalnih prostorih:
- Nižje dnevne temperature od 18 stopinj vzdržujejo predvsem gospodinjstva z majhnim številom članov (1-2) in v Obalno-kraški in Goriški regiji. Višje temperature od 23 stopinj pa vzdržujejo predvsem gospodinjstva z otroci in v Koroški in Pomurski regiji.
- Dnevna temperatura nad 23 stopinj je enakomerno razporejena med vsemi družbeno ekonomskimi sloji in ni značilna za gospodinjstva z višjimi dohodki.
- Razporeditev v temperaturne segmente med 8 in 22 stopinjami v toku dneva je povsem drugačna: 2% gospodinjstev s prihodki do 690 EUR vzdržuje v toku dneva nižjo temperaturo od 16 stopinj, 10% med 17 in 18 stopinj, 26% med 19 in 20 in 40% med 21 in 22 stopinj. Po drugi strani pa nobeno gospodinjstvo z višjimi prihodki od 2.071 EUR ne znižuje dnevno temperaturo pod 18 stopinj.
- Nočno temperaturo, ki je nižja od 16 stopinj vzdržujejo gospodinjstva z nižjimi prihodki od 690 EUR, manjša gospodinjstva (1-2 člana), gospodinjstva brez otrok in gospodinjstva v Zasavski regiji. Nočne temperature nad 21 stopinj pa vzdržujejo predvsem gospodinjstva z višjimi prihodki od 2.760 EUR, gospodinjstva z mlajšimi člani od 35 let, gospodinjstva z otroci in gospodinjstva v Pomurski regiji.
- 5% anketiranih gospodinjstev s prihodki do 690 EUR vzdržuje nočno temperaturo pod 8 stopinjami, 18% med 8 in 16, 33% med 17 in 18, 32% med 19 in 20 in 10% pa 21 stopinj ali več. 1% gospodinjstev s prihodki nad 2.761 EUR vzdržuje nočno temperaturo do 8 stopinj, 6% med 8 in 16, 43% med 17 in 18, 29% med 19 in 20 in 22% pa 21 stopinj ali več.
Ravnanje z energijo
Najlažje prihranimo pri gretju s tem, da znižamo temperaturo v prostorih. Ta enostaven način prihranka pri energiji in znižanja stroškov je možen pri slabi četrtini anketiranih gospodinjstev, ki v povprečju vzdržujejo dnevno temperaturo nad 22 stopinj in pri slabi polovici gospodinjstev, ki vzdržujejo nočno temperaturo nad 18 stopinj.
Pretirano varčevanje pa ni vedno smiselno iz zdravstvenih in iz energetskih razlogov.
Nekateri načini gretja (npr. toplotne črpalke) ne delujejo učinkovito, če se sistem ponoči izklopi. Po drugi strani pa preveč hladne stene povečajo možnost za razvijanje plesni.
Ugotovitev
Najbolj pomembno je, da nam je doma prijetno in da za toploto, ki jo potrebujemo ne porabimo več denarja kot je potrebno. Brez odrekanja ugodja ima četrtina slovenskih gospodinjstev priložnost za prihranke pri zmanjševanju dnevne temperature in polovica pri zmanjševanju nočne temperature. Večina energetskih svetovalcev priporoča dnevno temperaturo v dnevni sobi med 20 in 22 stopnjami in nočno temperaturo med 17 in 18 stopnjami.