V Mestni galeriji Šoštanj so pred dnevom reformacije, ki ga obeležujemo 31. oktobra, pripravili razstavo Biblija – zgodba iz preteklosti za upanje danes. V. d. direktorice Zavoda za kulturo Šoštanj Milojka Bačovnik Komprej je ob odprtju povedala, da so izredno ponosni, da lahko gostijo razstavo, ki predstavlja tako pomembno tematiko za slovenski narod.
»V čas reformacije in protestantizma sodi tudi Primož Trubar, ki je bil osrednja osebnost reformacije na Kranjskem, znan pa je predvsem kot avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku. Trubar velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost, tesno pa je povezan tudi z Biblijo.« Doda, da se Slovenci premalo zavedamo njegovega pomena za naš obstoj. »Veseli nas, da si lahko v Šoštanju ogledamo tako bogato zbirko knjig, med njimi tudi faksimile Dalmatinove Biblije in dela Primoža Trubarja.«
Bistvo reformacije naj doseže ves slovenski narod
Razstavo je pripravil izjemni strokovnjak na tem področju Benjamin Hlastan, Trboveljčan, ki je velik del otroštva preživel v Celju, izobraževal pa se je v ameriški zvezni državi Severna Karolina. Obiskoval je mednarodno univerzo v mestu Columbia. Tam je diplomiral na področju Biblije in biblijskih jezikov ter končal triletni magisterij s področja apologetike – vede, ki na osnovi zgodovine, znanosti in logike zagovarja verodostojnost Svetega pisma in krščanstva. V tem času je postal tudi protestantski duhovnik, veliko je potoval in predaval ter si ustvaril družino. Po vrnitvi v Slovenijo je nadaljeval s predavanji o temah, povezanih z Biblijo, krščanstvom, Primožem Trubarjem in protestantizmom.
Danes predava v tujini in je eden od ustanoviteljev Združenja Trubarjev Forum, v okviru katerega s sodelavci prevaja in prenaša prve slovenske knjige v sodobno slovenščino. Opravlja tudi službo pastorja v evangelijski krščanski cerkvi v Slovenj Gradcu, kjer živi z ženo in sedmimi otroki.
»Govor o reformaciji je v Sloveniji dostikrat površna reč. Velikokrat govorimo o reformaciji samo v smislu književnosti, jezika in identitete slovenskega naroda. Bistvo reformacije pa se skoraj nikoli ne omenja in ljudje niti ne vedo, kaj pomeni beseda protestant,« pove Benjamin Hlastan in pojasni, da je bistveno pri reformaciji to, da gre za spremembo srca in uma. »Slovenci smo v svetu eden bolj unikatnih narodov, smo narod Biblije, saj sta slovenski jezik in slovenska slovnica nastala prav zaradi Dalmatinovega Svetega pisma. Pri ostalih narodih so imeli najprej slovnico, preproste knjige in kasneje prevode svetega pisma, Slovenci pa smo najprej dobili prevod svetega pisma, slovnico pa nekaj let kasneje.« Pove, da je Adam Bohorič, ki je napisal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste, to napisal na osnovi Dalmatinove Biblije, pomagal pa mu je tudi sam Dalmatin.
Na razstavi najpomembnejša dela Primoža Trubarja
»Trubar, ki je živel v času kuge in vojn s turškim imperijem, je svoja izjemna dela napisal v tujini. Slovenskemu narodu je podaril prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik (1550), v katerih nam je povedal, v kaj verjame, ter nas naučil brati in pisati, s prvim stavkom v svoji prvi knjigi pa tudi prvič v zgodovini poimenoval slovenski narod kot obstoječ. Že s prvo slovensko knjigo smo Slovenci dobili vrhunsko literaturo in v tem smo resnično edinstveni v svetu.« Hlastan pravi, da se je Primož Trubar v knjigi Katekizem in Abecednik kot avtor podpisal s psevdonimom »Philopatridus Illiyricus« oziroma v prevodu slovenski domoljub.
Trubar je v času delovanja objavil 22 knjig v slovenskem jeziku ter dve v nemščini. »Poleg Katekizma in Abecednika sta njegovi pomembni deli še slovenski prevod dela Nove zaveze – Ta prvi dejl tiga noviga testamenta in Cerkovna ordninga, kjer so opisani temelji samostojne protestantske cerkve med Slovenci. Trubarjev opus pa je tudi del naše razstave.«
Razstava Biblija – Zgodba iz preteklosti za upanje danes je tako ime dobila, ker Benjamin Hlastan verjame, da Biblija prinaša upanje za prihodnost. Razstava je sestavljena iz treh delov. »Prvi del razstave predstavlja nekaj slovenskih Svetih pisem, med njimi najdemo faksimile Dalmatinove biblije ter posodobitev Novega testamenta iz Dalmatinove Biblije iz leta 2017. Najdemo tudi primerke Biblije v različnih jezikih, Staro zavezo v hebrejščini pa Novo zavezo v grščini, latinski izvod Biblije in primerek prve madžarske Biblije.«
Zbirko razstavljenih knjig dopolnjujejo primerki svetih pisem za mlade in za odrasle v različnih oblikah, vse knjige pa so del bogate knjižne zbirke avtorja razstave. Predstavljena je Gutenbergova tiskarna oziroma maketa stroja, na katerem so v 16. stoletju tiskali te knjige. Drugi del razstave so printi na stenah, na katerih najdemo zgodovinski opis dogajanja v 16. stoletju, ko so te knjige nastajale. Zadnji del razstave se osredotoči na reformacijo, preberemo lahko, kaj je bistvo reformacije, najdemo podatke o reformatorjih, predstavljenih je tudi 95 Lutrovih tez ter pomen reformacije za Slovence.