Dojenje je vsekakor najnaravnejši način hranjenja otroka v prvih mesecih njegovega življenja. Materino mleko je preprosto nenadomestljivo. Zaradi hranilnih in zaščitnih snovi, ki jih vsebuje, je idealna hrana za dojenčka, prilagojena delovanju njegovih prebavil. Poleg tega dojenje tudi dobro vpliva na dojenčka, ga pomirja in vzpostavlja posebno čustveno vez med mamico in otrokom. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se otrok po dopolnjenem šestem mesecu starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani, še naprej doji do starosti dveh let ali še dlje, če si mati in otrok tako želita.
Materino mleko se spreminja glede na potrebe otroka
Gre za »zakon« med ponudbo in povpraševanjem. Če otroka dojite glede na njegove znake lakote, se bo količina mleka primerno povečevala in se prilagajala njegovim potrebam. Po porodu se najprej izloča mlezivo (kolostrum), temu sledi prehodno mleko in nato zrelo žensko mleko. Po barvi in sestavi se mlezivo in zrelo mleko razlikujeta. Mlezivo je rumenkasto oranžne barve, nato preide v belo in rahlo prozorno barvo. Naj nas sprememba barve ne zavede. Materino mleko ni vodeno, pač pa natančno tako, kot ga otrok potrebuje. Mleko se spreminja tudi med enim samim podojem – na začetku podoja vsebuje več vode in manj maščob, na koncu pa manj vode in več maščob, ki so zelo pomembne za otrokovo zdravje in razvoj in otroka bolj nasitijo.
Učinki dojenja na zdravje so dolgoročni
Pri ženskah dojenje znižuje tveganja za raka na prsih in jajčnikih ter tveganje za povišan krvni tlak. Če si ženska želi dojiti in dojenje (s)teče brez večjih težav, to krepi njeno duševno zdravje. Pri otrocih pomaga pri obrambi pred okužbami, znižuje pojavnost hujših drisk, znižuje tveganja za bolezni dihal in vnetja srednjega ušesa, preprečuje karies, omogoča skladen telesni razvoj in razporeditev zobovja.