Najbolj glasno in hrupno so Mihaelovo zagotovo proslavljali v Šoštanju, kjer je bil na dan goda farnega patrona eden izmed štirih šoštanjskih letnih sejmov. Značilno sejemsko vzdušje nam je za čas okrog leta 1870 ohranil šoštanjski rojak dr. Josip Vošnjak v svojem romanu: »V šoštanjskem trgu so ob obeh straneh ceste bile postavljene lope, pokrite s plahtami in nakopičene z raznovrstno robo, katero so prodajalci glasno hvalili ter vabili kupce. Od mosta naprej do zgornjega konca trga vrstili so se kramarji in trgovci, čevljarji in krojači, ki so prodajali storjena obuvala in obleke, klobučarji in lončarji, ključavničarji in kovači, ponujajoči železno robo. V drugi vrsti pa so usnjarji kazali svoje dobro strojene kože … Kmetsko ljudstvo pa se je posebno opoldne gnetlo okoli lop po cesti, da ni bilo mogoče preriti se skozi gosto tolpo. Istotako živo in glasno je bilo na živinskem sejmu, kjer je stalo po več sto repov krav, volov in konj in kjer so mešetarji kričali, da se jim je grlo posušilo in glas ohripel …«
Šoštanjski sejem
