V KZ Šaleška dolina so 27. januarja pripravili okroglo mizo na temo aktualne problematike v kmetijstvu. Gostje dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri 14. vladi RS, Franci Breznik, poslanec v DZ RS in predsednik odbora za zadeve EU, Jožef Jelen, poslanec v DZ RS, in Ivan Drev, direktor KZ Šaleška dolina, so predstavili poglede na ključne izzive slovenskega kmetijstva.
Kot je izpostavil Ivan Drev, je bila v letu 2014 KZ Šaleška dolina imenovana med tri najbolj inovativne zadruge. Dodal je, da »greš danes, če nisi inovativen, počasi v pozabo.« Poudaril je, da imamo izredno dobre kmete, člane zadruge, ki vsi stremijo v isto smer. Ta zadružni duh želijo zanesti tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Kot je povedal, sledijo Krekovim načelom. Zavezani so k socialni politiki, ki služi kmetu, izrednega pomena pa je tudi korekten odnos do zaposlenih. Za konec je Ivan Drev dodal: »Živimo v okolju, v katerem je precej težav, porinjeni smo na obrobje. Lani so nas prizadele poplave, projektirajo se zadrževalniki, ne občinske in ne državne institucije pa nas ne poslušajo.«
Jože Podgoršek je uvodoma pohvalil dobro delo KZ Šaleška dolina in dodal, da sta edina pot do uspeha smisel za inovativnost in realizacija dobrih poslovnih idej. Pojasnil je, da se forum organizira z namenom, da se pokaže, da je vsaj nekomu mar za slovenskega kmeta. Razmišljati je treba o ukrepih, ki bodo slovenskemu kmetijstvu pomagali, zato je prav, da se slišijo mnenja in najdejo rešitve. Podgoršek je prepričan, da bodo tudi v Sloveniji drugačni politični časi.
Glede prihodnosti slovenskega kmetijstva je izpostavil, da je treba o tem nujno odpreti široko razpravo. »Treba se je vprašati, ali imamo sektorske načrte, kam želi sadjarstvo, kako bomo pomagali visokogorskim kmetom. Strategijam se ni prilagajalo, zato jih posledično tudi ni. Ob tem se je treba vprašati, kako potem določiti finančne ukrepe, če ne vemo, kam bi radi šli, če ne vemo, kaj bi radi.« Podgoršek je dejal, da bi bilo, če bi bil minister v tako močni vladi, takšno razpravo lahko odpreti. Prava pot je čim več dela na terenu, potem priprava zakonskih podlag ter dopolnitve in odprava pomanjkljivosti.
Izpostavil je, da je slovensko kmetijstvo v primerjavi z evropskim precej drugačno. »Slovenske kmetije so velike od 0 do 40.000 ha in tako je težko sprejeti ukrepe, ki bi odgovarjali vsem, vedno pa je posledično nekdo zapostavljen. Pri razvoju kmetij se je treba vprašati, katere naloge opravljajo. Prav je, da svoj del prispevajo tudi drugi sektorji, kot je na primer turizem, saj v Sloveniji podeželje tudi tržimo.«
Družinske kmetije so temelj evropske varne prehrane, pri tem pa mora slovenska kmetijska politika najti pot, da jim pomaga. Dejstvo je, da je Slovenija samooskrbna v premajhni meri. V Evropi so kmetije v povprečju velike 20 ha, v Sloveniji pa 7 ha. Treba je najti način, da bi družinskim kmetijam stabilizirali dohodke, ter poenostaviti postopke pridobivanja raznih pomoči, kar je dokaj enostavno, saj ima ministrstvo vse podatke v svojih bazah.
Mlade prevzemnike je treba vzgojiti doma
Jože Podgoršek se je dotaknil tudi precej pereče teme, in sicer tega, kako pospešiti prevzem kmetij. »Mlade prevzemnike je treba vzgojiti doma, to je življenjski stil. Nujen je prenos znanja, nagrade kot ukrep za prenos znanja, motivacijske finančne podpore, pri katerih lahko pomaga država. Tako pa v Sloveniji ni neke predvidljivosti, prihodnost ni jasno zarisana (novi davki, odvzemi živine …). Ta vlada je za OMD območja odvzela kar 5 milijonov evrov sredstev.«
Jože Podgoršek je ob koncu izpostavil še naslednje teme: zakon o zaščiti živali, ki je bil kljub manjšinski vladi sprejet, nezakoniti odvzem živali na kmetiji, zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici, gozdarstvo, ki je potrebno resne obravnave, lov, saj divjad dela vedno več škode, in slovensko košarico, ki je bila v posmeh slovenski verigi pridelovalcev. Vse skupaj je zaključil z mislijo: »Hvala, ker ste kmetje. Opravljate zelo plemenito delo.«
O protestih kmetov v EU se sliši premalo
V nadaljevanju je Franci Breznik pojasnil, da je v Sloveniji na področju zadrug precej večplastnosti ‒ nekaj je zelo dobrega, nekaj precej slabega. Poudaril je, da je pomembno razvijati lastno blagovno znamko in ponujati kvalitetno hrano po sprejemljivih cenah.
Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja v EU. Protesti so v medijih premalo obravnavani. Začelo se je v Nemčiji, nato v Franciji, potem v Romuniji. Skupna evropska kmetijska politika je še nedavno namenjala dve tretjini denarja za kmetijstvo, danes ga le še 40 odstotkov. To je prvi napad Evropske komisije na kmeta. Potrebna je tudi redefinicija zelenega prehoda. Drugje se postavljajo nove termoelektrarne, odpirajo novi rudniki, pri nas pa gre vse v smeri zelene politike. Na področju kmetijstva bi nova uredba zmanjšanja fitofarmacevtskih sredstev posledično pomenila manj hrane. V EPP je ta uredba padla. V obravnavi je Uredba o obnovi narave (narediti nova močvirja, da bi poskrbeli za biotsko raznovrstnost). Skozi prvo branje je ta uredba šla, sledi pa še drugo.
Nastaja uredba o tehnikah gensko spremenjenih rastlin. Tu je nujno treba jasno vedeti, kaj je gensko spremenjeno in kaj je eko, da potrošnik ve, kaj vzame. Uredba o monitoringu gozdov prinaša satelitsko spremljanje gozdov z droni, pozitiven korak evropske politike. Franci Breznik je zaključil z besedami, da je globalistom treba jasno reči NE.