Na nedavni skupščini Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so bile sprejete pomembne odločitve, ki bodo vplivale na delovanje zbornice v prihodnosti. Med ključnimi točkami dnevnega reda so bili pregled in sprejem poročila o delu ter finančnega poročila za leto 2023, skupaj z mnenjem nadzornega odbora. Prav tako so bile določene članarine za leto 2024 ter sprejeta program dela in finančni plan za letošnje leto.
Prometne povezave zavirajo gospodarstvo
Posebno pozornost na skupščini je pritegnil obisk predsednika državnega sveta Marka Lotriča in sekretarke državnega sveta dr. Monike Kirbiš Rojs. Predsednik je izpostavil izjemno vlogo gospodarskih zbornic, ki delujejo kot ključni posredniki med člani, lokalnimi skupnostmi in državnimi organi pri oblikovanju konkurenčnega poslovnega okolja ter spodbujanju razvoja. Lotrič je poudaril, da imajo zbornice pomembno vlogo za gospodarski razvoj regije, pri ustvarjanju družbene blaginje in ohranjanju poseljenosti, zlasti v manj dostopnih delih Slovenije. Med nalogami zbornic je izpostavil hitro dostopnost informacij, izobraževanja in promocijo podjetij.
»Nedavno sem obiskal Koroško, slovensko Istro, Dolenjsko ter tokrat Šaleško-savinjsko dolino na povabilo gospodarske zbornice. Najpomembnejša za gospodarski in splošni razvoj se mi zdi prometna povezava, še posebej tretja razvojna os. Brez ustrezne infrastrukture regija ne more napredovati toliko, kot bi lahko,« je poudaril. »Verjamemo v regionalizacijo, saj bi uvedba pokrajin omogočila bolj enakomeren razvoj in zmanjšala pritisk na centre, kot je Ljubljana,« je nadaljeval.
Kolona do Ljubljane daljša za 15 km
Lotrič je omenil, da je državni svet organiziral več posvetov o gospodarstvu, vključno s tretjo razvojno osjo, ter izpostavil problematiko prometnih zastojev proti Ljubljani, ki vsakodnevno prizadene štajersko regijo. »V državnem svetu smo že izvedli vsaj tri posvete o gospodarstvu, med drugim tudi o temi tretje razvojne osi. S štajerskega konca vsak dan doživljamo velike zastoje proti Ljubljani. Kolona se je v jutranjem času podaljšala za 15 kilometrov, kar nedvomno povzroča težave in ovira pretok prometa.
Verjamemo, da bi bila regionalizacija pravi odgovor na to težavo. Uvedba pokrajin bi omogočila vzpostavitev dodatnih centrov, ne samo tistega v Ljubljani. To bi pomenilo decentralizacijo posameznih ministrstev in nalog, ki bi se pretočile z ministrstev na pokrajine. Na ta način bi lahko zadržali ljudi bližje domu, kar bi preprečilo izgubo časa na poti in razbremenilo okolje v Ljubljani. Vsakodnevno se namreč v Ljubljano vozi 140.000 ljudi, kar predstavlja veliko prometno obremenitev. Z uvedbo regionalizacije bi lahko bistveno zmanjšali to obremenitev, saj bi se ljudje lahko zaposlovali in opravljali svoje obveznosti bližje domu. V nasprotnem primeru se bo obremenitev še povečala in Maribor bi lahko postal kar spalno naselje Ljubljane.«
Svež kapital tudi za nova delovna mesta
»Ena od težav, s katerimi se soočamo, je nasprotovanje uvedbi pokrajin, čeprav se Velenje in Koroška združujeta s tretjo razvojno osjo. Kljub temu menim, da imamo še vedno možnosti za izboljšanje konkurenčnosti šaleškega gospodarstva. Kot predstavniki državnega sveta imamo na voljo različne instrumente za podporo regijam, imamo zakonodajne iniciative in delo komisij. Pa vendarle se mi zdi, da je v tem primeru ključno močno zastopstvo posameznih interesnih skupin. Predstavniki gospodarstva so mi predvsem razložili potrebe tukajšnjega gospodarstva. Sam pa mislim, da je izrednega pomena denar, ki je na voljo regiji iz sklada za pravični prehod. Nadejam se, da bi ta svež kapital, poleg infrastrukturne oziroma ceste tretje razvojne osi, znal zagotoviti dovolj novih delovnih mest in tudi prestrukturiranje določenega dela gospodarstva,« je dejal Lotrič.